Jaz in moje mnenje

Konflikti in strategije reševanja sporov

2011-01-11T17:57:00.003+01:00

Vsak se je že kdaj znašel v konfliktnem položaju. Konflikti so sestavni del našega življenja, tako, da se moramo naučiti živeti z njimi. Umikanje konfliktom ni rešitev, strah pred njimi pa ni vedno upravičena, saj lahko v situaciji, ki je konfliktna, razrešimo stvari. Med dvema ali več osebami pride večkrat do konfliktov, predvsem zaradi različnih mnenj. In to ni nič napačnega. Znati moramo samo ravnati z njimi.

Najprej se je potrebno vprašati kako nam je, ko je nekdo drug začel nek konflikt. Kaj takrat občutimo, kako reagiramo in zakaj? Potrebno se je poglobiti v tisto situacijo in jo poskušati razumeti, razumeti sočloveka s katerim imamo konflikt.

Seveda pa je situacija čisto drugačna, če smo mi tisti, ki zanetimo konflikt. Vsakemu se je že kdaj zgodilo, da je imel slab dan, ali mogoče kakšne fizične bolečine in je potem svojo jezo stresel na nič hudega slutečega znanca. Ali pa je mogoče prenesel neko konfliktno situacijo z nekom v nek drug odnos. Zakaj to počnemo? Kako se počutimo, ko smo slabe volje in uvidimo, da smo mi zanetili nek prepir ali da smo konfliktno reagirali? In kaj bi lahko storili, da ne bi bilo tako? Tu pa je potreben predvsem vpogled vase, v svoje ravnanje, v svoj jaz in svoja občutenja. Kar je lahko ponavadi težko, predvsem, če smo precej napeti. Pa vendar, možno je.

Ne glede na to, kdo začne konflikt mora biti temeljni cilj tega, da konflikt rešimo. Zakaj? Ker če ostanejo nerazrešeni se vedno znova v spominih vračamo k njim in pogrevamo stvari, zamere ostanejo, mogoče izgubimo prijatelja. Tudi to se dogaja, kadar nismo razrešili konflikta. Če pa konflikt razrešimo obrnemo nov list in gremo naprej. Kaj pa če nismo? Stvari v preteklosti ne moremo spreminjati, ne dogodkov, ne oseb. Lahko pa se k neki situaciji vrnemo nazaj le toliko, da nanjo pogledamo s tega vidika, kako bi lahko bolje ravnal. Da se iz tega nekaj pozitivnega naučimo. Ker konflikt je že zdavnaj mimo, le v naših glavah lahko še obstaja. Stvari pa se vmes spremenijo, tudi osebe, zato je potrebno gledati na to, kakšna je tista oseba, s katero si imel konflikt, sedaj. Verjetno ni več ista, mogoče ne reagira več tako kot je leta nazaj, mogoče imata sedaj dober odnos, ali pa bi ga lahko imela. Potreben je pogled v danes, v sedanjost, ne izgubljajmo časa s slabimi mislimi iz preteklosti, ker to ne vodi nikamor, razen v slabo voljo, ki jo občutimo danes, jutri in vsak dan naprej, čeprav spremeniti ne moremo nič kar se je takrat dogajalo. Moramo stopiti korak naprej. Jutri je nov dan in jaz sem drugačen. Sedaj vemo kako bi ravnali v določeni situaciji, v kateri prej nismo znali, in mogoče je enak tudi naš sogovornik.
Pozorno prisluhni sogovorniku – včasih je potrebno biti potrpežljiv in počakati, da nam oseba razloži situacijo iz svoje perspektive (debata)

Zdaj pa k strategijam reševanja konfliktov, spodaj je omenjenih 9 strategij povzetih po knjigi 50 dejavnosti za razvijanje čustvene inteligence:

Pojasni svoj položaj, ne da bi koga obtoževal – če imaš možnost predstaviš svojo plat zgodbe (seveda, če sogovornik upošteva prvo pravilo). Pri tem uporabljaj JAZ sporočil (o katerih se bomo še pogovarjali), ki povedo, kako se ti počutiš, brez obtoževanja drugega.

Vzemi si čas za hlajenje strasti – pomeni, da si vzameš premor, če vidiš, da so čustva preveč nabita in bi to lahko peljalo do hujšega konflikta. Osebi se raje umakneš in poveš, da se bosta pogovorila kasneje.

Skupaj rešite problem in ustvarite položaj zmagaš-zmagam – gre za to, da oba zmagata ali pa da sploh ni zmagovalca. Gre za iskanje skupnih rešitev, za kar potrebujemo čas, prostor, željo obeh po razrešitvi konflikta in veliko prilagajanj z obeh strani.

Bodi pripravljen skleniti kompromis – kar sem že omenila prej, kompromisi, ki ustrezajo obema osebama, do katerih pridemo s skupnim iskanjem rešitev.

Reci, da ti je žal – sploh, če ugotoviš ali vidiš, da si ti kriv za nastanek konflikta. Pri tem je pomembno, da na situacijo pogledamo iz druge perspektive, da pogledamo na svojo vlogo v tem konfliktu. Pri tem lahko včasih uvidimo, da smo mi krivec za konflikt. Ta »žal mi je« mora biti rečen iskreno in ne samo iz nuje.

Uporabi humor, če ga situacija dopušča – uporabimo za sprostitev napetosti, vendar le v situaciji, ko vemo, da bo sogovornik razumel naš humor, saj lahko drugače le poslabšamo položaj.

Prosi za pomoč, kadar jo potrebuješ – da pri reševanju pomaga nekdo tretji, ki ima drugačen pogled na problem, če dva sama ne moreta rešiti težave oz. problema. Takšna pomoč je vedno dobrodošla, kadar vidimo, da sami ne znamo naprej in ko konflikti ostajajo nerazrešeni.

Če je potrebno, se umakni – gre za odmik od zelo hude konfliktne situacije (fizično nasilje) in ne vidimo drugega izhoda. Ne spuščamo se še mi v nasilje, ampak se raje umaknimo. Mogoče skušamo konflikt rešiti kdaj drugič, odvisno od situacije in osebe, ki je konflikt začela.

K temu dodajam še prispevek iz drugega vira in pa svoj osebni prispevek, ki lahko marsikdaj pomaga, da do konflikta ne pride po nepotrebnem:

Če se obe strani spoštujeta, sprejemata mnenje drugega, pustita drug drugemu do besede, je pogoj za odkritje skupne rešitve že izpolnjen. Za resnično razumevanje drugega, moramo poznati argumente ene in druge strani (kakšni so moji in kakšni so tvoji interesi?).

Če so v situaciji izredno močna čustva, moramo sogovorniku pokazati, da ga jemljemo resno in da nas njegove težave resno zanimajo. Lahko spregovorimo tudi o občutkih sogovornika (»Razumem vas, da vas to jezi«).

Če želimo že vnaprej omiliti bes (recimo, če moramo povedati slabo novico), ne negiramo sogovornikova negativna čustva (»Ne razburjaj se…«), ampak odkritosrčno povemo kaj mi občutimo ob tem in da resno jemljemo njegova čustva ob tem.

Če vas sogovornik želi prepričati o nečem, da ne pusti do besede, mu povejte preprost stavek o njegovem vedenju (»Na vsak način me želiš prepričati«).

Če nekdo stalno prekinja vaš govor, ga ustavite s pripombami (»Zdaj bi me rad ustavil sredi stavka« ali »Pravkar mi boš segel v besedo«).

Če se sogovornik ne zmeni za vas, mu to povejte.

In še enkrat, konflikti so sestavni del našega življenja. Potrebno pa je razločevati tiste, ki so pomembni za odnose in tiste, ki se jim lahko izognemo brez posledic. Vendar pa nas naj ne bo strah priti z nekom v konflikt, saj je to tudi podlaga za sprejemanje kompromisov in učenje novega.

Vir:
Dianne Schilling, 50 dejavnosti za razvijanje čustvene inteligence

(še dodam)

Pohod na Resevno 2.1.2011

2011-01-04T17:48:00.005+01:00

Megleno nedeljsko jutro sva se odpravila proti Šentjurju in se nato usmerila proti Šentrupertu. Takoj za tablo konec Šentjurja, ob starem mlinu, sva parkirala in se peš odpravila dalje. Pot je dokaj dobro označena, le tam pa tam izgubiš kakšno markacijo in si malo zmeden. Predvsem, ko pot pelje mimo dvorišča hiše. Pot večkrat pelje po cesti, sicer makadamski, vmes pa zavije na poti skozi gozd. Na poti lahko vidimo zelo stare hiše, v nekaterih ljudje še vedno bivajo, spet druge so zapuščene. Prav tako je lep kamnit vodnjak, ki pa na žalost ni več v uporabi in je poln smeti. V glavnem pot pelje malo skozi gozd, nato na cesto, pa zopet v gozd in tako dalje. Če zgrešimo pot, tako kot sva jo midva, se hitro orientiramo nazaj v pravo smer, saj so očitno markacije iz različnih smeri. Zadnji del poti zopet vodi po cesti, zgornji del nje je zaprt. Malce nižje pa je velik travnik in prostor za skavte. Planinska koča stoji na koncu poti, nekaj metrov nižje pa planinsko zatočišče. Če pa naredimo nekaj korakov mimo planinske koče pa pridemo do razglednega stolpa iz katerega se, v lepem vremenu seveda, vidi precej daleč. Žal midva nisva imela te sreče. Čeprav je po poti že rahlo snežilo, naju to ni motilo. Prav tako pot ni težka, je precej razgibana, večinoma je bolj ali manj ravninska ali delno nagnjena. Primerna za družinski izlet. Sonca ni bilo, vse je bilo bolj ali manj oblačno, tako da sva uspela videti le bližnje vrhove, vsi ostali pa so imeli t.i. klobuke. Vseeno pa je bil pohod zadovoljujoč, sploh, da se človek spet malo nadiha svežega zraka in razgiba telo.

Sicer je vsepovsod omenjeno, da je čas hoje 1.30 minut, pa sva midva to pot prehodila v 1.10 in niti nisva hitela ampak normalno hodila. Tako, da nama je pot gor in navzdol vzela same 2 uri. Res ni hudo naporno.

Brez prazničnega vzdušja

2010-12-30T19:27:00.002+01:00

Odkar sem začela delati se je moje življenje korenito spremenilo. Ritem življenja je povsem drugačen. Ustavljen, vsakodnevno podoben. Raznolika so samo popoldneva oz. večeri, ki jih preživljam tako ali drugače. Čutim, da mi primanjkuje časa za nekatere meni drage stvar, a upam, da bom kmalu ujela ritem in znala izkoristiti ves ponujen čas za tisto, kar me veseli. In vse to pripelje do tega, da trenutno sploh ne čutim prazničnega duha. Božič je minil kot vsak drugi dan, le božični večer je bil malce drugačen, mogoče res malo bolj občuten. To, da bo jutri že Silvestrovo se me nekako ne dotakne. Še vsako leto se me je. Vedno sem začutila praznike, najsi so prinašali nekaj dobrega ali tudi slabega. Čutila sem jih. Danes jih ne. Ne samo danes, ves mesec. Jutri delam. Mogoče bom popoldne celo malo poležala, da bom zdržala budna do polnoči. Sem pač človek, ki potrebuje spanec in če moram vstati ob 6h zjutraj grem spat nekje do 22h sigurno. In jutri bom dočakala Novo leto. Še nekako upam, da pa bo jutri občutek drugačen. Sicer bo vse skupaj malce prisiljeno, narejeno že zato, ker naj bi bilo. Sicer pa bi bil to dan kot vsak drugi. V ponedeljek bo zopet treba na delo in vikend bo mimo. Letnica se bo zamenjala, drugo pa ne. Zdaj se mi je porodila misel, da mi praznovanje mogoče ne pomeni toliko, ker novo leto ne prinaša bistvenih sprememb. Vedno je bilo nekaj kar sem upala, da bo drugače ali pa je potem bilo drugače, ker je moralo biti. Zdaj pa je tako kot je in všeč mi je. To kar delam danes bom tudi naslednje leto in nimam pripomb. Kar sem želela sem dobila. Seveda imam še želje, dolgoročne in kratkoročne, vendar bodo prišle, ko bo čas za to, novo leto ne postavljam kot mejnika. Pa vseeno. Praznovala ga bom, kot vsako leto. Mogoče pa bo jutrišnji večer pričaral kakšen poseben občutek. Bomo videli.

Pohod na Krim 5.12.2010

2010-12-18T09:49:00.005+01:00

Že dolgo nisem pisala. Predvsem zato, ker sem nastopila službo in imam premalo časa, ki bi ga zapravljala na računalniku.

V nedeljo, 5.12. sva se s fantom odpravila na Krim. Za izhodišče sva vzela Iški Vintgar, kjer sva komaj našla prostor za parkiranje, saj je splužena le ozka cesta. Več možnosti za parkiranje je v Iški, kjer štarta več pohodnikov. Sicer pa se obe poti priključita na pol poti. Torej, takoj za zgradbo oz. gostiščem je markacija za smer Krim, ki kaže čas hoje 2.20.min. Pot se najprej vzpenja med gozdom, vmes pridemo na gozdno pot, ki je v snegu skoraj neopazna, nato pa zopet po ožji poti v gozd. Sicer je pot malo strma, a ne preveč. Po dobre pol ure ali malo več pridemo na bolj odprt prostor, cesto, nato pa zopet kmalu zavijemo levo na drugo pot, ki nas pripelje po ravnini do velikega travnika. Mimo travnika nadaljujemo pot do gozda in nato po 10min prečkamo glavno cesto na Krim. Spet hodimo po gozdni cesti, pot je zoper bolj ravninska, iz desne pa se priključi pot iz Iške. Od tu se začne pot strmo vzpenjati. Hoja v snegu je bila na tej drugi polovici poti, meni osebno precej težka. Sicer je dobro shojeno, ker je veliko pohodnikov, pa vendar drsi. Tu sva izgubila največ časa, saj sva se precej ustavljala. Priznam, da sem bila proti koncu z močmi skorajda na nuli. In končno se je pred nama odprl hribček, okoli katerega je speljana cesta, na vrhu pa stolp in koča. Še 5 min in že sva bila na vrhu. Moram reči, da je pot precej dobro označena, ne samo z markacijami ampak tudi s tablami, ki nam ves čas govorijo čas hoje, ki nam še ostaja. Midva sva sicer hodila dlje časa, predvsem zaradi snega, saj je gaz na nekaterih delih precej ozka in zahteva več moči. Tako je najina hoja namesto 2 ure in 20 min, trajala točno 3 ure. Pa vendar sva prispela na cilj. Navzdol pa niti ni težko, ker se po malem kar podrsavaš navzdol. Koča na vrhu je bila odprta, zaradi lepega vremena pa so imeli zelo razširjeno ponudbo hrane.
In tako je minil še en aktivni dan, ki je bil precej uspešen in tudi naporen, a je bilo vredno. Sonce se je ves čas rahlo poigravalo s snežno belino, ki je krasila celoten hrib. Razgled pa je bil prelep, vendar nisva veliko uživala v njem, saj je prav na vrhu začelo mrzlo pihati.
Čas pohoda gor in dol je bilo slabih 5 ur.

Statistika za november

2010-11-30T09:33:00.003+01:00

V času od 1. novembra do 30. novembra je bilo 968 ogledov bloga. Dnevno jih so bili najmanj trije, največ pa 152. Velikemu dnevnemu obisku je botrovala objava svojega bloga na forumu hribi.net, kjer sem omenila, da objavljam svoje izlete v hribe. Sicer pa so moj blog iskali predvsem po ključnih besedah, kot so: jaz sporočila, Kluun, ti sporočila, lastnosti človeka, manipuliranje z ljudmi, Pride ženska k zdravniku, skupinsko delo, prostitucija, vdovec in pa jaz sporočilo.

Objave, ki so si jih največkrat ogledali so: Komunikacija-JAZ sporočila (59x), Ray Kluun: Ko pride ženska k zdravniku & Vdovec (34x), Kakšnih lastnosti pri človeku ne maram (19x), Pohod na Boč (19x), Pohod: Celje-Hudičev graben-Celjska koča-Grmada (14x), Rogla-Lovrenška jezera-Ribniška koča (14x), Izvir Tolminke, Javorca, Tolminska korita (12x), Jej, moli, ljubi (12x), Postala sem uni.dipl.socialna delavka (11x) in pa Manipulacije (11x). Iz tega lahko sklepam, da je zanimanje tudi za nekatere moje osebne teme, ki jih zapisujem in ne samo za izlete ali knjige. Sicer pa so izleti najbolj obiskani in za njih je največje zanimanje, kar mi je zelo všeč, saj rada delim mnenja in nasvete z drugimi ljubitelji narave in vrhov.

V tem mesecu sem zapisala 6 novih objav in sicer: Pohod na Boč, Jej, moli, ljubi, Rogla-Lovrenška jezera-Ribniška koča, Moje mnenje o ameriških vojnah, Volčji totem in Pohod na Gore. Dobro je, da se uveljavljajo tudi nove teme in da so dobro obiskane.

Večina tistih, ki so odprli moj blog je bila iz Slovenije (891), 21 jih je bilo iz ZDA, 12 iz Avstrije in 10 Srbije, ter drugih držav v manjših številkah. Sicer so moji blogi napisani v slovenskem jeziku, mislim pa, da je obiskanost tudi iz drugih držav mogoče zaradi določenih tem, kot je recimo Europa park v Nemčiji, Rovinj (kot turistično mesto), Graz in podobno.

Z obiskom sem precej zadovoljna. Super se mi zdi, da me bere vse več ljudi in da jih google večkrat napoti na moj blog. Upam na še čim več takih obiskov. Sploh pa upam, da ljudje v mojem blogu najdejo tisto kar jih zanima.

Pohod na Gore 28.11.2010

2010-11-29T17:01:00.005+01:00

Včeraj, v nedeljo, sva se, kljub malce slabšim vremenskim napovedim odločila, da osvojiva še kakšen vrh. Najprej sva imela v načrtu Nebeško goro, ki je vrh pri Radečah, zelo blizu Kuma, a vendar nisva imela kje pustiti avta. Tako sva si premislila in se zapeljala do Hrastnika in se napotila proti Goram. Glede na to, da je izhodišče takoj zraven železniške postaje, s parkirišči tu ni bilo problema. In tako sva se odpravila na uro in pol dolgo pot do Planinskega doma na Gorah, kakor označuje tabla na začetku poti (škarpa za železniško postajo). Pot najprej vodi mimo hiš po travnikih, delno cesti (le kratek čas) in je malo bolj strma. Nato pa markacije usmerijo pot malo na desno skozi travnike, mimo vikendov in nato v gozd. Pot po gozdu ni več tako strma, skoraj položna je. Nato se zopet prečka travnik (sadovnjak) in že smo na stranski cesti. Od tu se usmerimo desno in kmalu pridemo do glavne ceste, ki vodi do vrha. Sledimo cesti navhrib in tu lahko opazimo markacijo, ki kaže s puščico točno navzdol v zemljo. Kaj naj bi to pomenilo ne vem točno. V bistvu sva od tam naprej hodila bolj na slepo. Torej, hodimo po cesti, kmalu se začno hiše zgoščati in zopet se prikažejo markacije. Pot vodi ves čas naravnost med hišami in nato na kolovoz. Nekaj časa hodimo po kolovozu nato pa pridemo do križišča, kjer nadaljujemo pot glede na table, torej levo v gozd. Od tu je še dobre pol ure hoje. Pot zopet postane malo bolj strma, tudi ozka in zato je mogoč zdrs v zimskih časih. Sicer midva nisva imela nekih posebnih težav, kljub temu, da nisva imela zimske opreme. Le previdno je treba sestopati. No, pot se vije po gozdu, tu pa tam se nam odpre pogled na Kum. Nato pridemo ven na makadamski cesti, zavijemo desno. Na desni strani zgoraj kmalu vidimo cerkev, zavijemo še mimo hiše in že vidimo kočo. Pot je dobro markirana, tako da ne bi smelo biti težav z orientacijo, mogoče le takrat, ko hodimo po cesti. Sicer je poti do Gor več, ena je tudi iz Zidanega mostu, druga pa iz smeri Dol pri Hrastniku. Lahko pa se izlet podaljša in se odpravite še na Kopitnik, ki sva ga midva obiskala lansko zimo prav iz Gor. Čas najine hoje je bil malce daljši, kot napovedan, predvsem zaradi snega, ki na določenih mestih otežuje hojo (namreč ni bilo skoraj nič shojeno), tako sva za pot navzgor porabila 1.40min, za dol pa približno eno uro. Moram pa še omeniti, da so v koči izjemno prijazni in postrežejo z obilnim, okusnim kosilom za dosti ugodno ceno. Izlet je bil super. V času, ko sva bila v koči je tudi začelo snežiti in sneg naju je nato spremljal celotno pot domov. Žal mi je samo, da nisem slikala med hojo navzgor, ko se je megla nekoliko odmaknila, saj je bilo slikanje na poti navzdol skoraj nemogoče zaradi sneženja (moker objektiv), pa tudi nikamor več se ni videlo. Tako, da dodajam nekaj uspelih slik, ki so bile slikane pretežno s telefonom.

Jiang Rong: Volčji totem

2010-11-18T11:38:00.002+01:00

Tale roman sem prebrala že poleti, vendar me je branje drugih knjig prehitelo in tako sem popolnoma pozabila zapisati in predelati moje branje te knjige. Volčji totem je daljši roman (naj vas to ne ustraši) azijskega pisatelja, za katerega je pisatelj dobil tudi nagrado. In lahko rečem, da si jo je pošteno zaslužil. Volčji totem je bila ena izmed izbranih knjig iz seznama Valvasorci beremo in ker se mi je vpogled v knjigo zdel zanimiv, sem jo odnesla domov. Ne rečem, da je nisem dolgo brala, ker sem jo. Vzela mi je precej časa, sploh ker sem vmes bila na bolj aktivnem dopustu. Kar pa ne pomeni, da ni bila zanimiva.

Pa poglejmo naprej zgodbo. Gre za določen izsek iz življenja kitajskega študenta, ki se med šolanjem, kot mnogi drugi študenti, odpravi živet v stepo, natančneje v Mongolijo. Tam se uči od starega Mongola, ki pozna mnogo zgodb in ima veliko znanja o življenju in sobivanju z naravo. Sicer pa zgodba v večini poteka skozi življenje Mongolov in volkov. Volkovi so, kljub temu, da napadajo živino in zdesetkajo divjad, sestavni del stepe. Naprednejši Kitajci so prepričani, da bi vsi v stepi lažje živeli, če ne bi bilo volkov, ki jim uničujejo drobnico. In tako se proti koncu knjige začne dogajati iztrebljanje volkov in pa zgodba po tem kako je, ko v stepi že vrsto let ni nobenega volka več. Več o tem ne mislim izdati.

Zgodba je sicer drugačna, a vseeno napisana podobno kot naše zgodbe z medvedi in v zadnjem času tudi volkovi. Po mnenju mnogih kmetov bi bilo potrebno te živali čim bolj iztrebiti, saj tako ali tako naj ne bi bile potrebne. Pa vendar. Vsaka živalska vrsta na svetu ima svoj prostor in svoj namen. Nobena žival, razen človek v kakršnega se je razvil, ni na svetu kar tako, brez določenega namena, ki bi prispeval k nadaljevanju življenja na Zemlji. Volkovi in drugi plenilci so prav tako potrebni za ravnovesje v naravi. V tem romanu pa gre to še dlje, ko omenja, da volkovi obenem omejujejo človekov poseg v naravo. In tako se dogaja tudi pri nas. Vse več je poseganja v gozdove, širjenja pašnikov, volkovi pa v tem le iščejo svoj prostor in ga skušajo zavarovati. Skušajo preživeti. In če preživetje pomeni to, da omejuješ človekov poseg na svoje območje, potem je to potrebno storiti. Plenilci z izgubljanjem prostora izgubljajo tudi hrano za preživetje. Zato se spravljajo na drobnico, ki je ni težko ujeti. Kmetje pa nad tem obupujejo. Pa vendar je velik razlog za to predvsem človekov poseg v okolje. Niso krivi plenilci. Sploh ne. Živali so tiste, ki ne ubijajo po nepotrebnem. Plenilec ne bo pobil polovico črede, če mu to ni potrebno. pobil bo toliko, da bo lahko nahranil trop oz. da bo prihranil nekaj hrane za kasneje. Ne bo pa pobijal zaradi vsemogočih razlogov, kot to dela človek. Pa se sedaj obrnimo vase in se poglejmo. Kdo ubija zaradi kožuhov, zaradi tega, ker naj bi bilo preveč primerkov neke vrste v gozdu ali zaradi trofej? Človek. Žival ubija za preživetje. In s tem drži ravnovesje. Če ni naravnih plenilcev v gozdu, se druga vrsta, s katero se plenilci prehranjujejo, razpase in jo je preveč. Za primer recimo volkove. Ti jedo divjad in manjše živali, če volkov ne bi več bilo, bi divjad postala preštevilčna, če bi postala preštevilčna bi potrebovala veliko hrane, kar pomeni opustošenje travnatih površin med gozdovi in pa uničenje drevesnih debel, kar pomeni manjšo rast gozdov in pa več možnosti za požare. Kar zopet pomeni nevarnost za človeka. Seveda ne rečem, da ljudje ne posegamo v to ravnovesje, saj vsako leto ubijemo tisoče primerkov živali, ker naj bi bile preštevilne. Vendar po počnemo prav zato, ker moramo. Če pa bi bilo v gozdovih ravnovesje med plenilci in divjadjo, potem to ne bi bilo potrebno v večji meri kot v tej, da mogoče odstreliš primerek ali dva za kosilo ali večerjo.

No v glavnem, knjiga govori prav o pomenu vseh živalskih vrst, ki živijo v stepi in v sobivanju z naravo. Prikaže nam način življenja Mongolov, njihov vsakdan in razmišljanje. Čeprav je roman dolg pa ni dolgočasen, saj se vedno kaj dogaja. Vse skupaj nam je tako živo prikazano, da se lahko kar potopimo v ta svet in ga opazujemo skoraj z lastnimi očmi. Super zadeva. V knjigo se naravnost potopiš. Lahkotno branje s sporočilom. Priporočam jo vsakomur, ki ima čas za branje in predvsem tem, ki bi si radi odprli oči v zvezi s svojimi prepričanji. Tukaj smo, da spreminjamo mnenja, ki so napačna in ki vodijo v pogubo.

Moje mnenje o ameriških vojnah

2010-11-09T11:02:00.003+01:00

V današnjih dneh se veliko govori o knjigi Georga Busha ml., ki je v svoji zgodbi večinoma zagovarjal svoja dejanja. Od napada na Iran do Guantaname. Zdaj pa ne vem, ali je Bush v resnici sam toliko prepričan, da je s tem reševal Ameriko in jo varoval, ali pa je to še ena laž več. Vsi, ki spremljamo dogajanje izven Amerike se zavedamo za kaj je šlo pri vseh teh napadih in vojnah. Ne vem zakaj bi recimo Irak s Huseinom škodoval Ameriki? Je pa ona njemu. Kljub temu, da so razbili diktatorstvo Sadama Huseina in ga usmrtili, s tem niso rešili problema revščine, izkoriščanja in verske nasilnosti in samomorilskih napadov. Ker to niti ni bil namen Američanov. Namen je bil povsem drugi, če ne bi bil, bi stvari bile med vojno in po njej drugačne. Ne pa da so še vedno dopuščali nasilje, tudi med civilnimi žrtvami. Če ti gre za svobodo ljudi, potem nasilje ni dopustno. Iran. Zopet ista pesem. Spet poslušamo kako Iran zbira atomsko orožje, kot ga je baje že prej. In spet bo to lahko povod za napad. V to ne dvomim. Čeprav mogoče teh skladišč in tovarn nikoli ne najdejo, trdijo da obstajajo. Pa čeprav v njih mogoče izdelujejo povsem nenevarne izdelke. Poleg tega pa gre za to, da nihče drug ne sme imeti jedrskega orožja razen Amerike. Ona pa ga potrebuje. Drugi, ki ga imajo pa so nevarni za Ameriko. Pa naj kdo reče, da nismo ogroženi potem vsi in to iz strani Amerike, ki ima dovoljenje za jedrsko orožje? Zakaj bi bila nevarna samo katera druga država? Recimo Iran? Sirija? Ko pa Amerika napada te države in jih pelje v vojno. In vse to v smislu tega, da se zavaruje Ameriko. Seveda se jo mora zavarovati, ko pa hodijo po tanki črti, ko izzivajo druge države, predvsem muslimanske, ki imajo na svojih območjih precej nafte. Prav tako pa Amerika pere možgane svojim prebivalcem. Ameriški vojaki stopajo v vojno v Afganistanu, Iraku, Iranu, kjerkoli že bodi, z mislijo, da pri tem varujejo svojo državo, svoje družine in da so lahko svobodni le zaradi tega. Svoboščine so si Američani pridobili že stoletje nazaj, tudi preko državljanske vojske. Če pa strmoglaviš diktatorstvo čisto na drugi strani sveta, ne bodo Američani nič bolj svobodni. Kvečjemu so orodje za dosego ciljev svoje vlade, v katero, za razliko od nas, verjamejo. Še vedno je močno prisoten nacionalizem, s čimer lahko človeka prepričaš v marsikaj. Tudi, da je trpinčenje ljudi dobro. Karkoli, za svobodo Amerike. Čeprav vojne, v katere so se spuščali, nimajo nič s tem. Kako lahko je množico ljudi prepričati v svoj prav. In sedaj Bush to potrjuje s svojo knjigo. Ljudem hoče dokazati kako težko mu je bilo iti v vojno in kako se je pri tem žrtvoval. Ma daj. Jaz že ne bom nasedla temu natolcevanju. In ker je svoboda govora, lahko rečem, da me Bush ne prepriča in da imam mnenje še vedno takšno kakršno je bilo. Vojaki, ki so padli v tej vojni, civilne žrtve, ki so bile posledica različnih napadov (tudi s strani ameriške vojske), so bile nedopustne. To se ne bi smelo dogajati! Enostavno ne. Sicer razumem mnenja vojakov in marincev, da se borijo za dobro družbe, za dobro države, vendar stvari niso tako enostavne. Morajo pa v nekaj verjeti, verjeti zakaj so padli njihovi kolegi, zakaj so padli njihovi sorodniki, možje, otroci. In knjiga Busha ponuja dober razlog za to. Če bo ljudem za to kaj lažje pri srcu prav, vendar to ni to. V to ne verjamem.

Rogla-Lovrenška jezera-Ribniška koča 6.11.2010

2010-11-08T10:03:00.008+01:00

Lahko bi rekla poskus številka dve. Zopet sva se odpravila proti Rogli, z več sreče, saj je bilo vreme kot nalašč za izlet. Sončno, skoraj nič vetrovno. Štartala sva ob 10.15 iz Rogle, natančneje pri Hotelu Planja, nato pa sva zavila proti Lovrenškim jezerom. Potrebno je slediti samo tablam in shojeni poti. Trenutno je na Rogli precej živahno, saj delajo novo akumulacijsko jezero in pa še nekaj, kar je skrito za platni. Pot se usmeri naravnost v gozd, naprej pa nas spremljajo markacije in table, tako da je pot skoraj nemogoče zgrešiti. Moram pa reči, da je potrebna primerna obutev, saj je pot večkrat blatna ali polna vode. Včasih je pač treba stopiti v blato, če hočemo mimo. Drugače pa je pot prijetna, položna, malo gor, malo dol. Nato pridemo do križišča, ki označuje smeri proti Lovrenškim jezerom (nekatere table opozarjajo da je do tja 5 min, 10min ali 12min), in pa Ribniški koči ter Koči na Pesku. Do Lovrenških jezer je potem natančno še 5 min hoje po narejeni leseni poti. In pridemo do razglednega stolpa. Še nadaljnjih 5 min ali manj pa nas pot pripelje med Lovrenška jezera. Pot je urejena, lesena. Sicer pa sva za pot do Lovrenških jezer iz Rogle porabila 1.05min. Ko sva si ogledala jezera in se sprehodila med njimi sva zavila po poti nazaj do prej omenjenega križišča. Nadaljevala sva v smeri Ribniške koče. Oznaka nam pove, da je do tja 1.50min. Midva sva sicer za pot porabila točno 2 uri. Pot je najprej položna, precej blatna, nato pa se spušča po travnikih navzdol (od koder je moč videti Ribniški vrh), nakar zapelje v gozd. Po gozdu se še spuščamo navzdol, nato pa pot zavije navhrib. Kar nekaj časa sva porabila za vzpon navzgor, sicer ni tako močno strmo, vendar pa strmina traja. Ker pa si v gozdu, se ti niti ne sanja, kdaj se bo končala. In po slabih dveh urah sva končno prišla do Ribniškega vrha (1537m), kjer je postavljen velik spomenik. Od tod je tudi lep razgled v smeri Avstrije, Karavank in pa proti notranjosti Slovenije. Opazila sva celo tri dime iz dimnikov Šoštanj. Tega v bistvu skoraj ne moreš zgrešiti. Do Ribniške koče pa je še nekaj minut hoje po hribu navzdol (pot vodi naravnost naprej) in nato po cesti navzgor. In tako sva v točno 3.05min prišla iz Rogle do Ribniške koče, kakor omenjajo na spletni strani hribi.net. Ribniško kočo sicer trenutno prenavljajo, vendar je bar odprt. In prav tako je možnost dobiti žige. Ko sva pojedla svojo malico sva se odpravila nazaj, saj sva vedela, da bo treba pohiteti že zaradi svetlobe. Nazaj na Ribniški vrh ter spet priti Lovrenškim jezerom in Rogli. Pot nazaj nama je vzela le dobri 2 uri in pol. Do Rogle pa sva prišla ravno v času, ko se je sonce že skrilo za gorami (17h). Izlet nama je vzel slabih 6 ur hoje (5.45min) tja in nazaj, sicer pa slabih 7 ur dneva. Je kar velik zalogaj, že po času hoje, čeprav je ta intenzivna le na nekaterih predelih. Kakšen drug dan, mogoče naslednje leto, pa bova štartala iz Ribniške koče preko Črnega vrha, ki je precej blizu do Grmovškove koče in Kop, kar vzame tudi približno 3 ure hoje v eno smer.

Zadnja slika je posneta iz Ribniškega vrha, na levi strani je travnik, skozi katerega vodi pot, na desni pa Rogla, kjer je bil najin start in cilj.

Gilbert Elizabeth: Jej, moli, ljubi

2010-11-05T14:41:00.002+01:00

Knjigo sem se spravila brati predvsem zato, ker se je o njej toliko govorilo. Ker pa sem slišala tudi, da ni nek velik presežek med deli, sem jo vzela v roke s čim manj pričakovanji. Kasneje, sredi knjige, mi je kolegica to isto knjigo podarila v dar. Tako, da imam zdaj doma en izvod te knjige. Kaj naj rečem, sicer zanimiv roman o razmišljanju ženske, ki se išče.

Za tiste, ki knjige ali pa mogoče filma ne poznate, gre zgodba takole: Ženska srednjih let preživlja grozne čase v času ločitve od moža. Ni zadovoljna s svojim življenjem zato išče nekaj drugega kar jo bo izpopolnjevalo. Po ločitvi se odloči, da bo odpotovala v tri različne kraje. Prvi je Italija, ker jo je vedno privlačil italijanski jezik in pa njihova hrana. Tu uživa, se uči italijansko, okuša dobrote in preživlja čas z različnimi ljudmi. Drugi kraj je Indija, ašram, kamor se odpravi meditirati. Že prej je spoznala jogo in meditacijo, tu pa je svoje znanje še bolj poglobila in se obrnila vase, v svoje želje in svoje cilje. Tu je še najbolj spoznala samo sebe. Tretji kraj kamor odide pa je Indonezija, natančneje Bali. Na Baliju je že enkrat prej bila in vrne se zato, ker ji je lokalni vrač tako bral z dlani. Tu preživlja čas z vračem, se uči njegove meditacija, spozna prijateljico in pa tudi svojega ljubimca.

Meni osebno je bil najbolj všeč tretji del knjige, saj je v njem najmanj razmišljanja in več dogajanja. Prav tako je tudi njeno življenje tam zanimivo. Najmanj pa me je pritegnil del o Indiji, ker sama nimam takšnega zanimanja za duhovnost in meditacijo. Sicer pa je knjiga dober vpogled v to specifiko. Tudi med samo knjigo se mi zdi, da je vse preveč tega vračanja v preteklost, razmišljanja o svojih mislih, o svojih strahovih. Mislim, da bi knjiga potrebovala kanček več dogajanja. Vendar je to resnična izpoved in je takšna kakršna je. In kot tako jo moram tudi sprejeti. Sicer pa to, da si je ta ženska, ta pisateljica, vzela eno leto časa zase, osupljivo. Sama verjetno nikoli ne bi šla na takšno potovanje sama. Ne samo zaradi finančnega in časovnega zalogaja, ampak tudi zaradi drugih stvari. Sicer pa, na določene trenutke te knjiga potegne vase, spet na druge pa malo manj. Se mi pa zdi, da njen napis, da bi to morala prebrati vsaka ženska, ki ni zadovoljna s svojim življenjem, ne drži. To je zgodba ene ženske, posameznice, ki se je po spletu okoliščin odločila za takšno leto svojega življenja in točno določene kraje, glede na njena zanimanja. Vsak posameznik pa se lahko išče drugače. Ker to je res individualna zgodba. In ko slišiš, da njeni oboževalci hodijo po njenih stopinjah in bi se radi našli v njeni zgodbi, v njenem svetu, sebe ne bodo našli. Tam je ona, njeno doživljanje, njeno iskanje svojega jaza, ciljev in želja. Če pa hočeš najti svoje pa moraš iti po svojih željah naprej. Če želiš potovati, potuj v dežele kjer si želiš biti. Ne hodi v Italijo samo zato, ker je tam bila ta ženska in v tem uživala, ker mogoče ti ne boš tega zmogel. Ne hodi v Indijo da bi meditiral, če to ni tvoj način življenja in ne hodi na Bali, ker tam verjetno ne boš našel čudeža ali mogoče ljubimca, kot si je pisateljica. Sebe iščite na svoj način. Tak, ki vam najbolj ugaja in vam je najljubši. To je res tisto, kar lahko storite zase, če ste trenutno v življenju nezadovoljni. Če morate potovati, potujte, če morate mirovati, mirujte, če rabite nekoga, se obdajte z njim, če rabite mir, si ga zagotovite, če zabavo, pa se zabavajte, itd. Najdite sebe, če se še niste! Knjiga vam je mogoče lahko spodbuda, vendar ne vodilo in cilj.

Pohod na Boč 18.10.2009 in 31.10.2010

2010-11-01T09:25:00.005+01:00

Včeraj sva bila že drugič na Boču. Sicer je bila prvotna zamisel Rogla in Ribniška koča, vendar naju je vreme presenetilo. Prvič sva šla na Boč lani v istem letnem času, vendar v drugih vremenskih razmerah. Bila je megla in po malem je snežilo, čeprav je bil še vedno oktober. Včeraj pa sva imela malo lepše vreme, če odmislimo mrzel veter na vrhu.

Torej, ko sva se lani odpravila na Boč sva pri Zgornjih Poljčanah zavila pri smerokazu za Boč na ozko cesto in parkirala v gozdu ob cesti, kjer je vedno parkiran kakšen avtomobil ali dva, tako da se ne da zgrešiti. Iz tega izhodišča sta možni dve poti, direktno v klanec proti Boču (torej leva pot Čez Balunjačo) ali pa čez Babo in kočo. Midva sva izbrala direktno navzgor, nazaj pa sva šla po tej drugi poti. Pot je izjemno strma večino časa, zato je dobro če si primerno obut in pripravljen, sicer pa nam pot vzame dobro uro in pol do vrha. Pot čez Babo pa zaradi ovinka nekaj minut več. Na vrhu je razgledni stolp, ki ga prvič nisva uporabila, zaradi megle. Včeraj pa sva se povzpela na prvo razgledišče, do vrha nisva šla, saj je izjemno močno pihalo in bilo precej mrzlo. Vseeno pa je lep razgled. Pod razglednim stolpom je tudi žig. Je pa na vrhu Boča vojaško ozemlje, tako da se je potrebno držati poti, saj lahko hitro zaidemo kamor ne smemo. Pot nazaj gre po drugi strani in po dobre pol ure pridemo do koče. Koča je odprta vse dni razen ob ponedeljkih. Včeraj je bila ta koča najino izhodišče, saj sva se po cesti zapeljala do nje, sicer bi naju začel loviti mrak. Tudi tu sva izbrala pot Čez Balunjačo in potem nazaj po isti poti, kot prejšnjič. Pot iz koče čez Babo je tudi precej strma, ponekod celo drseča, saj je veliko kamenja. Je pa iz Babe lep razgled na bližnje kraje. Če pa se že pripeljete do koče in se potem povzpnete do vrha pa vam to vzame približno 45minut, vsaj nama jih je, ravno toliko kot omenja prva tabla. Ker naslednja tabla, ki je postavljena po kakih desetih minutah hoje kaže, da je do vrha še 50min. prav tako imajo probleme z oznakami časa na vrhu, kjer za pot do kočo navzdol piše 1h, čez kakšnih 5 minut pa 35min. Vendar pot navzgor vzame 45min, kot sem že omenila, navzdol pa dobre pol ure. Seveda od koče in nazaj.

Prilagam sliki iz obeh izletov. Ob tem pa povem, da je pot res strma, trenutno zaradi listja precej drseča, vseeno je pa dobra rekreacija, saj premagamo višino slabih 620-ih metrov.

Moje misli

2010-10-27T15:45:00.003+02:00

Postala sem nemirna. Živim iz dneva v dan. Resnično. Priznam. Čakam na prvi zdravniški pregled in čakam na prvi dan zaposlitve. Medtem živim vsak dan zase. V sebi iščem energijo za ustvarjanje, danes jo imam, jutri ne vem kaj bo z njo. Že mesece se trudim z dokončanjem slike, saj moram vedno začutiti željo po slikanju. Kadar slikam iz dolgočasja ali kadar slikam kar tako, ne slikam dobro in kasneje moram to popravljati. Zato raje slikam, ko začutim umetniško žilico v sebi. Prav tako zadnje čase iščem v sebi mir. Mir, ki ga potrebujem za svoje normalno delovanje. Navajena sem, da sem vedno nekam časa sama, ta čas nato posvetim sebi, brez tega, da bi se počutila osamljeno. Sem sama s seboj in to mi je všeč. Vendar ne zmeraj. Včasih potrebujem ob sebi ljudi, ljudi na katere se lahko zanesem. Trenutno bi potrebovala nekaj trenutkov zase. Da bi bila sama s svojimi mislimi. Da to dosežem moram ven. Ven pa me nekako še vedno ne vleče. Mraz, ki brije zunaj je neprijeten. Temni odtenki na drevju me ne vlečejo k sebi. Potrebovala bi sprehod, sprehod po zeleni travi, ob mirni vodi in ob cvetočem drevju. Pa ni čas za to. Zadovoljiti se moram s temnimi vejami starih dreves, na katerih visi še zadnje rumeno listje. Vse se počasi pripravlja na spanje. Le jaz ne. Hočem živeti, hočem dihati in hočem ustvarjati. Ko mi bo to dano se bom zopet počutila polno. Hočem ob sebi moškega, ki ga ljubim. Zato ker ga potrebujem. Daje mi neko uravnoteženo energijo, ki me napolni in zaradi katere se bolje počutim. Takrat sem lahko jaz. Tudi če sem trenutno zmedena, iz dneva v dan drugačne volje. Pač enkrat hočem biti sama, spet drugič potrebujem ob sebi nekoga, ki mi je bližje, tretjič bi mogoče šla ven, medtem ko se mi četrtič pač ne da. Sem nestalne narave. že od nekdaj. Vendar vem kaj potrebujem zdaj. Potrebujem nekaj kar mi bo dalo energijo. Poleg tega da potrebujem svoj mir, svoj prostor, potrebujem tudi cilj. Kratkoročen cilj, ki mi bo pomagal preživeti dneve od danes, do jutri in pojutrišnjem, vse dokler moj čas ne bo zapolnjevala služba. Ta cilj še iščem. Mogoče je to dokončanje trenutnih projektov, ki se že vlečejo (slikanje), mogoče je to vadba (na katero se pripravljam že predolgo časa in mi je žal, da sem jo opustila), mogoče spet kaj tretjega. Upam, da se kmalu najdem. Za ta kratek čas. Vendar je pomemben. Vem, da naprej bom znala.

Pearl S. Buck: Kitajska triologija

2010-10-26T09:36:00.003+02:00

O Pearl S. Buck sem že pisala in sicer o njeni prvi knjigi iz Kitajske triologije, o Dobri zemlji, ki je požela velik uspeh po vsem svetu. Tudi mene je prevzela, zato sem se, ko sem ugotovila, da ima še dve nadaljevanji, odločila za branje še teh dveh knjig. Torej, prva knjiga ima naslov Dobra zemlja in je opisana v lanskem blogu, kakšno leto nazaj. Druga knjiga ima naslov Sinovi, tretja pa Razkropljena družina. Gre za življenjsko pot družine Vang Lung, ki živi na severu Kitajske in se preživlja s kmetijstvom, natančneje poljedeljstvo. Vendar se tekom zgodbe stvari spreminjajo. V prvem delu spoznamo Vanga, očeta štirih otrok, moža ene žene ter na koncu dveh priležnic ter kot kmeta, ki se bori za svoj košček zemlje in z dobrimi kupčijami pride do velikega bogastva v obliki zemlje.

V knjigi Sinovi spoznamo življenje po smrti Vanga Lunga. Spoznamo njegove tri sinove in hčer, priležnice in njihova življenja. Njihova zgodba govori predvsem o razdelitvi premoženja in izkoriščanju vsega kar je pridobil njihov oče. Po tradiciji najstarejši sin dobi največje bogastvo, tako da je Vang starejši, kasneje Posestnik, dobil v last hišo v kateri so živeli ter veliko zemlje. Drugi sin, Vang Trgovec je dobil del te hiše in pa del posestva. Najmlajši sin Vang Tiger, ki pa je že od mladih let v vojski, pa je dobil zemljo in nekaj denarja za poroko. Zgodba se zapleta in razpleta. Vendar vse vodi v pogubo. Vang Posestnik postane razsipen in vedno znova prodaja svoje koščke zemlje, Vang Trgovec je izjemno stiskaški in krade vsem po vrsti, tako da si nabira izjemno bogastvo, Vang Tiger pa je vojskovodja, ki postane general in se usidra v drugi deželi. Skozi zgodbo spoznamo kako lahko bogastvo zaslepi marsikatero oko in naredi človeka pohlepnega in zapravljivega. Sinovi najstarejšega sina so tako razvajeni, da nosijo samo najboljše obleke, njegova žena denar daje številnim samostanom, Vang Posestnik pa medtem zapravlja denar za ženske in igre. Obenem pa je Vang Posestnik ves jezen in slabe volje, ker mora nadzirati toliko zemlje in svoje najemnike. Ta družina nam predstavlja kako lahko bogastvo negativno vpliva na življenje ljudi. Denar postane njihovo središče in življenja brez njega si sploh ne morejo predstavljati. Čeprav se je njihov oče in ded za to bogastvo trudil celo svoje življenje, pri njih ne moremo razbrati, da bi to cenili. Starejši sin Vanga Lunga je sicer dolgo živel v revščini svojega očeta, a ga to ni ustavilo, da ne bi jemal in še več jemal, ko je prišel iz revščine. Niti ne ljubi zemlje kot njegov oče. V glavnem bi lahko rekla, da je popolno nasprotje svojega očeta in njegovih vrednot. Srednji brat, Trgovec pa je zaradi vsega denarja postal pretkan in skopušen. Naučil se je trgovskih navad, odprl trgovine in na obrestih služil veliko denarja. Vendar pa ni postal tako zapravljiv kot njegov starejši brat, tega ni niti dopustil svojim otrokom, tako da je dajal zgled bolj revnega kot izjemno bogatega človeka. Čeprav je varčnost vrednota pa je skopušnost in jemanje revnim slaba lastnost človeka. Tudi ta sin ne ljubi zemlje, vseeno je pa bolj pameten kot njegov starejši brat in bolj gleda v prihodnost. Tretji sin, ki je že zgodaj odšel v vojsko in bil z očetom v slabih odnosih, pa se je odločil postati vojskovodja. V bistvu se je želel povzpeti čim dlje in čim višje na prestolu. S svojimi vojaki je napadel deželnega tolovaja in s tem pridobil čast generala dežele na severu. Na koncu je v bistvu on sam vladal tej svoji manjši deželi, osvojil poleg nje še eno, to pa je bilo vse kar je dosegel. Ko se mu je rodil sin pa je pozabil na vso vojskovanje in bil usmerjen samo v to, da bo sin postal dober vojak in general. Vendar pa je imel velike težave z odnosi. Ni maral žensk, oz. je zaradi ene slabe izkušnje ženske občutno sovražil. Želel si je samo sina. In ko ga je dobil se ga je na moč oklenil. Tu bi lahko omenila njun odnos oče-sin, saj sta bila oba tako različna. Oče je bil trd, močan, le na trenutke popustljiv človek, ki ni maral izkoriščanja, nepravic in ki se je rad boril. Rad je bil vojak. Sin pa je bil nežna duša, katero je oče hotel uničiti. Sin je ljubil naravo, ljubil je zemljo, polja, drevesa in ljubil je poezijo. Vse to pa niso bile lastnosti vojaka. Vendar je Vang Tiger še vedno strmel k temu in sina z ustrahovanjem spremenil v vojaka. Sin mu je, zaradi strahu pred njim, vedno prikimaval in se učil vsega kar se je moral. V sebi pa je hrepenel po drugačnem življenju. Tu je dobro vidno pričakovanje očeta, stremljenje k temu in pa pomanjkanje komunikacije med njima. Vang Tiger se je želel približati sinu, a ni vedel kako. Ni vedel kako spregovoriti z njim. Sin pa ni hotel nasprotovati očetu in se je zavil v molk.

Zdaj pa se bom obrnila na tretjo knjigo Razkropljena družina. Glavni akter v tej zgodbi je Juan Vang, sin Vanga Tigra. V tej knjigi lahko spoznamo kako se je Juan počutil kot otrok, kako je bil razdvojen zaradi lastnih želja in želja očeta. V sovraštvu do očeta in tudi matere, ker ga je silila v poroko, se je odselil k svoji sestri in njeni materi na obalo. Na jug Kitajske. Tam lahko spoznamo povsem drugačno življenje. Čutimo lahko napredek, spoznamo odprtost Kitajske za novosti in novo generacijo mladine. Vrednote, ki so staršem tako veliko pomenile, ne obstajajo več. Mladi se samostojno odločajo za poroko, ne verujejo, oblačijo se po tuji modi in ne skrivajo ljubezni. Vendar pa se tu dogaja še nekaj. Mlade skupine načrtujejo revolucijo, revolucijo, kjer naj bi bili vsi enakopravni. In ker so ti mladi napadeni s strani vladajočih, se Juan umakne v ZDA. Tam doštudira kot eden najboljših na univerzi in se nato vrne v domačo Kitajsko. Kot njegov oče ima tudi on težave z ženskami. Opazimo pa lahko tudi njegovo trpljenje, ki nastaja zaradi razdvojenosti med starimi vrednotami in novimi vrednotami. Nekako je z eno nogo še v starejših časih, časih njegovega očeta, z drugo pa v novi dobi, dobi mladih, svobodnih ljudi. Ne ve kaj točno hoče in se čez knjigo tudi išče. Ko dobi službo učitelja ve, da je to nekako prav, saj se ob učenju mladih ljudi dobro počuti. Obenem pa najde tudi žensko svojih sanj. Žensko, ki je njegovega rodu, ki je nekje med starimi in novimi vrednotami. Katera je dovolj samostojna, da študira medicino, dovolj močna, da obvladuje vse rane, da se sama odloča o svoji prihodnosti in dovolj sramežljiva, da ne pade moškemu v objem in se ne oblači preveč vulgarno.

Torej, prva knjiga govori o Vangu Lungu, ki ljubi svojo zemljo in iz nje pridela bogastvo, druga knjiga govori o njegovih sinovih, ki bogastvo večinoma zapravljajo in ga ne cenijo, tretja pa o Juanu, ki išče samega sebe v tem novem svetu. prepad med vsemi temi generacijami je ogromen. Na severu ljudje še vedno ostajajo v starejši dobi, v starih vrednotah, s starimi običaji, medtem, ko na jugu ljudje sprejemajo nov način življenja, nove vrednote, tuje vrednote. Razmak med njimi je prav tako velik. zadnja knjiga govori o revoluciji, verjetno gre za komunistično razmišljanje, saj omenjajo enakopravnost. In ob tem ne morem, da se ne bi ustavila še pri enem vprašanju. V času starega vladarja je bilo veliko revščine, izredno malo je bilo tistih, ki dobro živijo oz. so bogati. Namen revolucije je bil ta, da bogati ne bi tako zaničevali in izkoriščali nižje sloje. Ko pa je revolucija končno zmagala in so se stvari v deželah spremenile, so bile spremembe predvsem v menjavi zgornjega sloja in drugačnih direktiv. Mladi so sedaj zasedli prestol, spreminjali mesto za mestom, odpirali velike tovarne in zaposlovali revnejši sloj. Vendar pa se revščini ni bilo moč izogniti. Vedno bo nekdo na dnu. In tako je tudi na Kitajskem. Namesto, da bi mladi vladarji sedaj razmišljali o tem kako zajeziti revščino, so začeli razmišljati, kako se teh revnih ljudi znebiti, saj škodujejo ugledu mesta, dežele in države. Vsi pa vemo kakšno je danes stanje na Kitajskem. Revolucija ni spremenila stanja, verjetno pa je vplivala na še večje izkoriščanje revnih in sicer delavcev. Se je pa v drugih vidikih močno spremenila, kar lahko razberemo iz knjige.

Vse tri knjige priporočam bralcem, ki radi berejo, ki jih zanima življenje na Kitajskem v zgodovini in ki jih zanimajo obširnejše zgodbe o določenih dogajanjih, osebah, življenjih, kar pa ne pomeni nekega razglabljanja in preveč govoričenja. Stil pisanja je berljiv, malce drugačen, verjetno pisateljčin oseben slog.

Naj pa še opozorim na določene napake v tretji knjigi. Poleg slovničnih napak prihaja tudi do napak v vsebini. Verjetno je do tega prišlo med prevajanjem ali pa mogoče v samem originalu.

Novo obdobje

2010-10-19T15:20:00.002+02:00

Kako zanimivo je, da se začne človek, ko mu je prihodnost nekako dana, obračati v preteklost. Večino časa, ko sem skrbela za svojo prihodnost, opozarjala nase in na napake, ki se dogajajo in zaradi katerih smo mladi v takšni negotovosti, nisem veliko razmišljala o stvareh, ki so se zgodila. Te sem nekako odmaknila na stran, saj je bil moj pogled predvsem usmerjen na to kaj bo in ne kaj je bilo. Danes, ko pa vem, da bom dobila službo, pripravništvo, kar pomeni, da bom eno leto lahko delala tisto kar sem si vedno želela in tisto za kar sem se trudila, pa se obračam nazaj. Nekako me je premagala nostalgija. Zaželela sem si pogledati slike izpred nekaj let, se zamisliti nad vsem tem in podoživljati lepe trenutke s svojimi dragimi. Kako si človek oddahne, ko ima eno skrb manj. Ko ve, da se mu ne bo treba več boriti za tisto nekaj malega denarja, da bo lahko kmalu zaživel povsem samostojno, predvsem imam pri tem v mislih finančno samostojnost. Kako lažje sedaj zrem v prihodnost in kako mi srce tiho poje ob misli, da si bova s fantom le lahko privoščila skupno življenje v kakšnem majhnem stanovanju. čeprav bi lahko rekla, da imama nekako zagotovljeno prihodnost le za eno leto, pa mi to trenutno ne dela skrbi. Nočem se zopet potopiti v pesimizem in strah kaj bo, hočem uživati v tem trenutku, v tem času, ki me čaka. Zaposlitev, delo, veselje, selitev, skupno življenje,... V tem trenutku si ne želim ničesar drugega. Vem, da bo to čas velikih sprememb, pa me jih ni strah, kajti sprejela jih bom z odprtimi rokami in veseljem, saj bom dosegla tisto kar sem si v zadnjem času tako želela. Zavedam se, da bi ta moj čas lahko prišel veliko kasneje, pa ni. Je tukaj. Zdaj, v tem trenutku. Čeprav se začenja šele z nekimi dogovori, odgovori, ki sem jih dobila in mogoče dejansko dan danes ni drugačen od včerajšnjega, pa vendar. V zraku je čutiti vse te spremembe, ki me čakajo. Že danes. Pogumno stopam naprej, korak za korakom in vem, da sem se trudila, da bi prišla do tam kjer sem in kjer še bom. Zatorej vem, da si zaslužim vse to in na to sem ponosna. Ponosna sem na to, kar sem dosegla in kar bom lahko še dosegala, ker mi je dano in priborjeno.

Psi - moja ljubezen

2010-10-05T08:58:00.002+02:00

Sem velika ljubiteljica psov. Psi so tisti, ki mi na obraz vedno lahko narišejo nasmeh, ki me lahko s svojo igrivostjo spravijo v dobro voljo, ki me lahko pomirijo medtem, ko jih božam in ki me imajo radi, ko imam jaz rada njih. So tako nekompleksna bitja, ki lahko nudijo marsikaj, od dobre družbe do osebnega zadovoljstva. Včasih so prav terapevtski. Moje zanimanje za pse izvira že iz časov mojega otroštva. Ko smo enkrat z mami obiskale zavetišče za pse v Trbovljah se mi je v spomin vtisnil pes, mešanček ovčarja, ki je imel tako mil pogled. Nisem se zanimala za majhno luštno kepico, katero je najprej želela mami, ampak za psa, ki se me je dotaknil. Dovolj je bil pogled v njegove oči in že sem ga hotela. Pa je bil žal prevelik in je ostal v zavetišču med drugimi kužki. Ko sem bila malo večja smo kupili maltežanko. S psičko sva imeli posebno vez. Z njo sem se lahko igrala, saj sem jo naučila neke vrste nogomet, naučila sem jo ploskati in druge trike, ki jih psi ponavadi znajo. Kadar sem bila slabe volje je bila ob meni. Bila je pridna psička, ki me je vsako jutro prišla zbuditi v posteljo tako da me je vlekla za lase, zvečer pa se stisnila k meni pod odejo. Ob njej sem spoznala tudi osnovne nagone psov, saj je bila psička izredno žalostna, ko ni imela svojih mladičkov in je ob tem času povsod seboj nosila žogico in žalostno cvilila. Takrat sem si želela, da bi le imela mladičke, pa jih ni nikoli. Zaradi obveznosti se je mami odločila, da jo odda v roke svoji kolegici. Psička je namreč, kadar je bila sama, skakala po vratih in glasno lajala, kar je začelo motiti tudi sosede. Ko sem izvedela za to, se mi je podrl svet. In kdo me je takrat tolažil? Psička sama. Še sedaj se spomnim kako sem sedela na tleh in jokala, ker bo psička šla in prosila mami naj je ne odda, da bom sama skrbela zanjo. Psička pa je bila ob meni in mi lizala debele solze. Nato so mi jo vzeli. Še sedaj se vedno močno navežem na žival. Predvsem na pse. Prizadelo me je, ko je umrla fantova psička, ki sem jo v bistvu poznala le kakšno leto, videla pa le nekajkrat. In ne morem si predstavljati, da bi izgubila zdajšnjo psičko, ki jo imajo pri fantu doma. Že večkrat je sama kam odtavala in se vrnila čez nekaj uric, dvakrat pa je že preživela noč zunaj. In takrat smo predvidevali, da se ne bo več vrnila, saj ni navajena prometa, poleg tega je pa še veliko stvari, ki bi se ji lahko dogodile. Občutek, ko misliš, da psa ne bo več, je tako močan. Spomnila sem se na vse njene vragolije in na njene neumnosti. Grozno je bilo. Grozno. Pa je vendarle prišla. Sedaj je ne spuščamo več brez povodca dlje od hiše, tako da je zdaj doma. Ta psička je zame eno veliko veselje. Vedno znova jo z veseljem obiščem v pesjaku in jo spustim ter se igram z njo, kadar pač pridem. Ve, da jo bom božala, ker ji je to izredno všeč. Ve, da se ponavadi božamo na klopci zunaj. In ve, da se lahko stiska k meni, saj sem jo tako navadila. Obenem pa ve, da ko razširim roke in rečem moja moja, da mora skočiti name in me objeti. In kako človeku to ne bi dajalo zadovoljstva? Sicer mogoče res ni tako čutna kot je bila moja psička, pa vseeno me ima rada. In jaz imam rada njo. Lahko bi rekla, da je svet s psi izredno lepši. In ko bom imela lasten dom in čas, si bom kupila kužka. Kužka, ki me bo čakal doma, me veselo pozdravil ob prihodu in mi krajšal čas. Vendar sem pozorna na to, da bo to mogoče le v določenih okoliščinah. Če bom imela stanovanje bo šlo seveda za manjšega kužka, in če bom imela delo, ki bo trajalo skozi ves dan, kužek pač ne bo mogoč, ker ne bi dobil dovolj pozornosti in nege, ki jo potrebuje. Skozi leta sem postala pozorna na potrebe psov. Boli me ob branju člankov, kjer ljudje zlorabljajo, pretepajo in mučijo pse. Zdi se mi, da to sploh niso ljudje. Boli me tudi, ko vidim kako otroci delajo s psi, starši pa večkrat to tudi dopuščajo. Sama sem bila vedno pazljiva in nežna do psov, zato menim, da bi se vsakega otroka določene starosti dalo naučiti lepega vedenja do živali in občutka, da gre vendarle za živo bitje, ki čuti. Tako bom učila tudi svoje otroke. Poleg vsega mučenja, ki ga doživljajo nekateri psi, pa me prizadane tudi mučenje psov na drugačen način. To da psu vzameš njegovo pasje življenje, da v njem zatreš njihovo voljo in moč. To ljudje počnejo, ko imajo pse namesto otrok. Pse oblačijo, jih vozijo v vozičkih in z njimi ravnajo kot z otroki, kar niso. Oblečen kuža ne more neverbalno komunicirati z drugimi psi, kar je ena najpomembnejših njegovih komunikacij, obenem pa to zanj ni normalno. Zadnjič sem bila na razstavi psov v Celju, kjer vidiš marsikaj. Vsi kužki so urejeni. Higiena, čistoča in lepota je na prvem mestu. Zanima pa me kako se ti psi počutijo. Večina teh psov se mi je zdela nekako otopelih. Stojijo na stojalih čisto pri miru, medtem, ko jih lastnik češe, striže, nanje nalaga tisoč in en preparat. Ob tem pa so njegovi bratje, sestrice v majhnih boksih in čakajo, kdaj bodo pa oni prišli na vrsto. No, ne morem reči, da so vsi imeli premajhne bokse, ker niso, marsikateri pa so. Pohvalim lahko le lastnike kraških ovčarjev, ki so bili slovenski, in so imeli vse pse večinoma zunaj na vrvici poleg sebe. Mislim, da le oni niso izgledali kot da jim gre za biznis. Najbolj pa boli pogled na huskyje in aljaške malamute, ki naj bi bili polni življenja, energije, željni sprehodov, teka in podobnega, pa vendar so vsi otopelo, brez volje, spali v svojih boksih. To je lep, veličasten pes, ki rabi veliko gibanja, pa vendar preživi večino časa na stolčku za urejanje. Vendar to je nekakšen šport, s katerim ljudje, na račun svojih psov, služijo denar in dobivajo nagrade. Bolj so mi všeč pri pri Tačkah pomagačkah, reševalni psi in psi, ki znajo določene trike, saj se mi zdijo bolj polni življenja, veselja do tega kar počno. Ko vidiš, da so veseli, ko jih lastnik pohvali. Dokler razumemo potrebe psa, po svobodi, po gibanju, po druženju, spanju in podobnem, je vse ok. V okviru tega se lahko gibljemo in psa učimo poslušnosti, trikov. Vendar le do mere, do katere se tudi pes dobro počuti. Pes je živo bitje, ki lahko človeku doprinese marsikaj dobrega, obenem pa se moramo zavedati, da je še vedno pes, pes s svojimi potrebami in da vzgoja in nega zanj zahtevata čas in potrpežljivost.

Statistika za september

2010-09-30T15:14:00.002+02:00

Pred meseci mi je končno uspelo nastaviti stran, ki bi me obveščala o stanju obiskov mojega bloga. Obiskanost se je v zadnjem času močno povečala, saj imam v pol leta skoraj takšen obisk kot sem ga imela v celotnem prvem letu. Statistiko o tem kakšna je moja obiskanost in kaj je največkrat brano, sem se odločila zabeležiti. Idejo o tem sem dobila pri mojemu kolegu, ki prav tako piše blog, čeprav je moj toliko manj obiskan kot njegov. Pa vendar moj blog dosega zadovoljivo število bralcev, kaj pa te bralce zanima pa je razvidno iz same statistike.

V septembru je blog zabeležil 503 obiske na različnih straneh. Največ dnevnih obiskov je bilo 30, najmanj pa 6. Bralci so večinoma iz Slovenije (454), pa tudi iz ZDA (19) in Nemčije (8), čeprav imam vse zapisano v slovenskem jeziku.

Besede, ki so jih iskali in bili napoteni do mojega bloga so večinoma: jaz sporočila, Menda Nazer, slabe lastnosti človeka, Kluun, lastnosti človeka, pot na Javorco, plače zdravnikov, pride žena k zdravniku, socialna delavka in pa bohor moje mnenje.

Glede na iskanje pa so bile najbolj obiskane objave na moje blogu: Kluun: Pride ženska k zdravniku (31x), Mangartsko sedlo, Predel, Kluže (26x), Komunikacija JAZ sporočila (24x), Izvir Tolminke, Javorca (20x), Kakšnih lastnosti pri človeku ne maram (19x), Kamnita goba, slap Brinta (19x), Koseška korita, rafting na Soči (18x), Mnenje o stavki zdravnikov (17x),...

Po vsem tem lahko sklepam, da moje bralce predvsem pritegnejo moji izleti. Prav zato skušam določene poti natančno zapisati, da bi bile uporabne. Poleg tega pa me veseli, da se ljudje zanimajo za izlete po Sloveniji, da iščejo nove poti in uživajo v naravi. Prav tako pa me veseli, da se ljudje zanimajo za JAZ sporočila, ki so tako pomembna za komunikacijo v odnosih.

Obisk 503 v tem mesecu me je izjemno presenetil, saj sem v lanskem letu od aprila do aprila zabeležila le 2000 ogledov, sedaj pa že v enem mesecu dosegam število 500. Upam, da kdorkoli, ki se znajde na mojem blogu, lahko pridobi informacije, ki jih išče (vsaj glede izletov in poti) oz. si prebere moja mnenja o določenih zadevah, ki mu lahko razširijo perspektivo gledanja na določen problem. Ali pa pač karkoli kar bi potrebovali. Upam, da se bo obiskanost mojega bloga tako nadaljevala in da bom lahko čim več prispevala spletu.

Krvavec 22.9.2010

2010-09-28T09:29:00.009+02:00

Zgodaj zjutraj sva se s fantom odpravila proti Krvavcu. Na poti tja, blizu Brnika sva ugotovila, da celo urejajo tamkajšnjo cesto, da se bodo vozila, sploh pozimi, ko je gneča, bolje vključevala na glavno cesto. Po obvozu sva zavila na najino pot ter nadaljevala do oznake za desno Ambrož pod Krvavcem. Cesta do Ambroža pod Krvavcem je dokaj urejena, na začetku celo novejša, tako da je vožnja po ovinkih prav prijetna. Vendar pa ko pridemo do Ambroža je potrebno biti precej pozoren, da najdeš gostišče, kjer imajo parkirni prostor. Sicer pa sva se midva odločila zapeljati le nekaj metrov više in parkirala ob stranski poti. Oznako za Krvavec sva sicer komaj našla. Vse to nama je delalo nekaj preglavic, vendar sva tudi to pot našla in nadaljevala navhrib. Sicer sva se na začetku poti spraševala, če sploh hodiva prav, ker sva samo sledila poti, oznak pa ni bilo, vendar sva ugotovila, da oznake verjetno vrišejo samo ob cestah. V glavnem slab vtis že takoj na začetku. Obenem pa tudi pot ni bila najboljša, saj je polna drsečih kamnov, kljub temu, da vodi po gozdu. Pot nazaj, ko si že utrujen, je zato zelo pestra. Kmalu pa se pride do Planine Jezerca, kjer se pot odpre in postane malce položnejša. Lahko že zagledamo vrh Krvavca. Ugotovila sva, da večina ljudi parkira na večjem parkirišču na Planini. Sva se pa odločila za pot po hribu in ne po cesti. Cesta sicer vodi do spodnje postaje na smučišču Krvavec, pot pri hribu pa mimo Kriške planine. Tam je tudi ena redkih gostišč, ki so bila odprta na Krvavcu ta dan. Nato pa naju je čakal strm vzpon po travniku navzgor do Koče pod Krvavcem. Predviden čas za hojo od Ambroža do koče naj bi bil 1.45h, vendar sva midva, z enim krajšim postankom, to pot prehodila v uri in pol. Koča je bila zaprta, saj je v poletnih časih odprta le ob vikendih. Vsaj tako je bilo zabeleženo na vratih koče. Toliko o tem kako vredno je pohodništvo in kolesarstvo na Krvavcu. Zato tudi nisva mogla do štemplja za kočo in pa Krvavec, ki ju imajo verjetno v koči. Po postanku sva nadaljevala pot proti vrhu Krvavca, mimo stolpa in nato po poti okrog, da nisva hodila ravno po strmem travniku. Na vrhu sva opazila tri ovčke in pa ovna, ki naju ni bil pretirano vesel, saj se je postavil v obrambno držo in spremljal vsak najin korak. Midva pa prav tako njegovega. Na dveh lesenih deskah sva si znova odpočila, poslikala neverjeten razgled v dolino, na okoliška hribovja in na Veliko planino. Ko sva opazila vpisno škatlico sva mislila, da bova le lahko prišla do kakšnega štemplja, pa je bila knjižica vsa razmočena, žig pa je bil odstranjen iz držala. Vse to me je močno razočaralo, saj na Krvavcu v tem času vidiš mnogo pohodnikov, kolesarjev in planincev, vendar za njih ni prav nič poskrbljeno. Tudi nama je zmanjkalo pijače, pa sva morala, ker je bila koča zaprta, počakati da sva prišla v dolino na Plažo, kjer sva za las ujela prodajalca, ker je čez nekaj minut nato zaprt svojo majhno prodajalno. No, ker pa sva že ravno bila na Krvavcu in ker do Velikega Zvoha ni bilo več tako daleč, sva se odločila da stopiva tudi na njegov vrh. Iz Krvavca do Velikega Zvoha je dobre pol ure hoje, večina te je zelo strme. Na vrhu pa nas čaka veličasten razgled, nizki iglavci ter kristalno čisto jezerce. Prav tako pa imajo tudi vpisno knjižico ter štempelj, ki sta pa sicer postavljena preko varovalne ograje. Ko sva se malo odpočila od vse te poti, sva se pripravila na pot navzdol. Za pot nazaj sva se odločila, da bova stopila mimo Plaže in Gospinca, torej spodnje smučarske postaje. Kot sem že omenila sva potem na Plaži celo dobila pijačo, da sva lahko lažje pojedla najine sendviče. Pri tem so se nama hitro pridružili štirje mački, ki so pridno prosili za košček kruha. Nato sva se odpravila še nižje do Gospinca ter zadaj po cesti do Planine Jezerca. Pot po cesti za vzpon je priporočam, ker je dolgočasna, ko pa lahko uživate v zelenju in mehki travi pod nogami. Za nazaj pa je bila kar v redu, ker ni bila strma. Od Jezerc dalje pa je bila pot precej težavna, kot sem omenila na začetku, saj je teren precej razgiban, poln kamenja in strm. Če bi šla še enkrat bi se verjetno določila za start pri Planini Jezerca, že zaradi poti, vendar to, da sva zato, ker sva startala v Ambrožu, pridobila pol ure hoje. Torej, do koče sva porabila uro in pol, do vrha Krvavca nato še slabe pol ure in pa do Velikega Zvoha dobre pol ure, tako da celoten vzpon, brez seštevka večjih postankov vzame dobri dve uri in pol. Pot nazaj vzame kakšni dve uri. Celoten izlet pa je je bil celodneven, saj sva zanj porabila dobrih 5 ur. Vendar je bilo vredno. Razgled ob sončnem vremenu je lep, verjetno bi se boljše videlo, če bi bil zrak čist, vendar je bilo malce megleno, pa vseeno. Bilo je lepo. Sonce, svež zrak in pa majhne gmote oblakov, ki se jih lahko skoraj dotakneš, a tako hitijo mimo tebe. Edino kar bi lahko uredili poti, oznake in pa ponudbo pohodnikom, saj je ta tako okrnjena.

Pohod na Lisco 5.9.2010

2010-09-14T19:11:00.003+02:00

Na delno oblačen dan sva se s fantom dopoldne odpravila proti vasi Breg, kjer je izhodišče za pot na Lisco. Vas Breg leži med Radečami in Sevnico na levem bregu Save. Če se na pot ne odpeljete z avtom je dobro izhodišče tudi železniška postaja, le da je treba nekaj minut hoditi ob cesti. Sicer pa se v vasi zavije za Okroglice, nato pa se pelje naravnost mimo odcepa za omenjeno vas ter se parkira nekaj sto metrov višje na desni strani, kjer je prostora za nekaj avtomobilov. Postavljena pa je tudi informacijska tabla. Prečkamo cesto in zavijemo na gozdno pot. Na začetku nama je pot izgledala nekam zapuščeno, saj trava ni bila pokošena, ko pa se bolje začne gozd pa je pot veliko lepša. Celotna pot je dobro označena. Hodimo preko gozda, do travnikov, mimo stare kmetije in nato zopet v gozd. Pot skozi gozd je široka in ni strma. Kmalu pa prispemo do vasi Razbor, kjer imajo lepo cerkev, pred njo pa stoji lesena tabla z opisi vasi in pomembnimi dogodki. Nadaljujemo pot po cesti mimo vasi in nato zavijemo rahlo desno na makadam, da ne hodimo okrog po cesti. Ta pot pelje mimo kmetije. Takoj za kmetijo prečkamo cesto in se odpravimo mimo hiše na travnik. Potrebno je biti pozoren na oznako za pot, saj je postavljena malce stran od hiše. Pot na travniku je shojena in zato ne moremo ničesar zgrešiti. Zopet prečkamo ožjo cesto in zavijemo mimo robid v gozd. Ta del gozda je bil v tem času posejan s številnimi ciklamami, ki so prijetno odišavile gozd. Tu se začne zadnji del poti, ki pa je tudi bolj strm. Večinoma hodimo po gozdni poti, vmes pa je pot tudi precej kamnita. Za počitek so vmes postavljene tudi klopce. To je težji del poti, saj je prvi del do prihoda v vas malo bolj položen. Pot pelje tudi mimo cerkvice Sv. Jošta. Po nekaj minutah prispemo do velikega travnika in kmalu lahko zagledamo kočo oz. Tončkov dom na Lisci. Dom so pred kratkim prevzeli drugi lastniki in ga prijetno uredili ter ponudili veliko raznovrstne hrane in pijače. Če se od koče odpravimo na vrh travnika pridemo do razgledne točke. Pogled na Savo ter Breg in Loko se nam odpre že pred kočo, na vrhu pa lahko vidimo še Kum in druge bližnje vrhove. Za pogled na štajersko stran pa je potrebno prehoditi nekaj metrov v smeri Kuma, saj na razgledni točki pogled zastirajo drevesa. Pogled pa se nama je lepo odprl tudi na Sv. Lovrenc in Veliko Kozje, ki sva ga obiskala spomladi. Na Lisci so pred kratkim uredili tudi manjše piknik prostore in sicer 3, vsako ima svoje ime. Lisca je tudi izhodišče za jadralne padalce, katere sva si lahko pri vzletanju ogledala tudi midva. Naj povem za vse tiste, ki manj radi hodite, da je do koče speljana tudi cesta, nekateri pa si za izhodiščno točko pohoda izberejo Razbor, saj je od tam do vrha le slabo uro. Sicer pa nama je celotna pot vzela skoraj 2 uri, zadnji del se je najbolj vlekel, pa še počivala sva vmes. Omenim naj še pot nazaj, saj se lahko marsikdo v vasi Razbor zmede kam mora zaviti, saj ni nobene označbe v smeri nazaj, pot pa vodi med hišami na kolovoz. Tako da si je pametno zapomniti pot za nazaj. Toliko o tem. Dan je bil lep. Po poti sva se najedla robid, uživala v lepem razgledu na vrhu in prijetnem spustu navzdol.

Mnenje o stavki zdravnikov

2010-09-07T18:29:00.003+02:00

V tem času se veliko govori o reformah, ki jih namerava uvesti vlada. Naj se dotaknem zdravnikov, ki nočejo več opravljati nadur zaradi znižanih plač. Marsikdo jih podpira. Jaz jih ne. Ne samo zato, ker imajo plače precej visoke in zadovoljive in ker so z nadurami služili mastne denarje, ampak tudi zaradi načina, s katerim se borijo proti vladi. Če se dotaknem prvega problema. Plače zdravnikov so visoke, nič ne rečem, da ne bi smele biti, saj opravljajo težko in odgovorno delo, vendar so nadure plačane visoko nad standardi. Z nadurami mesečno zaslužijo več kot nekateri delavci v celemu mesecu ob 8-urnem delovniku ne. In zakaj torej ne bi opravljali nadur? Četudi za manjši denar? Še vedno bo dobro plačano. Sploh če gledamo, da marsikateri zdravnik v nadurah počiva ali spi, če nima dela. Nekateri se v tem času dodatno izobražujejo. Ne bi se pa spuščala v podrobnosti, saj vsi vemo kako in kaj je. Zdravniki so nujno potrebni in tega se zavedajo. Zavedajo se tudi tega, da jih je malo in zato lahko stavkajo in podobno brez težav in kazni. Pa naj se usmerim na bistveno težavo, ki jo vidim v tem. V tem kako se borijo proti vladi. Bolniki oz. pacienti smo postali njihovo glavno orožje. S tem, ko bodo bolnikom odrekali pravočasno oskrbo, jim podaljševali čakalne dobe in podobno, bodo oškodovali njih, ne vlade. Pa vendar se mnogi ljudje z njimi strinjajo. Jaz se ne. Ker nočem biti jaz tisto orožje s katerim bodo oni dobivali višje plače. Zanima me kje je zdravniška etika? Kajti socialni delavci jo imamo, imamo etični kodeks po katerem se moramo zgledovati in ga upoštevati. V zdravniški etiki bi moralo biti napisano, da ne smeš delati v škodo bolniku. Pa vendar delajo. In kaj lahko sklepamo iz tega? Da jim višje plače pomenijo več kot bolniki. Človeško življenje nasproti denarju ni nič več vredno. In kako naj se počutim ob tem? Veselo naj podpiram vse, ki se borijo proti vladi. Za kakšno ceno? Za ceno svojega zdravljenja, če bi ga potrebovala? Za ceno svojega življenja, če bi ga zaradi tega izgubila? Ne. Odločno ne. Ne zdi se mi prav, da bomo nasrkali prav mi, ki nismo čisto nič krivi. Že tako se pojavljali zdravniške napake in zaradi njih ljudje umirajo. Ljudje, ki jih poznam. Nekateri so že umrli, drugi še bodo. Ne samo zaradi svojih napak ali načina življenja ampak zaradi neustreznega odziva zdravnikov. Vendar to ne vpliva na mojo presojo o njihovih plačah, saj poznam mnoge zdravnike, ki so izjemno dobri v svojem strokovnem delu in imajo dober, topel odnos s svojimi pacienti. Take zdravnike bi bilo potrebno nagraditi, drugim odvzeti nagrade oz. plače. Mnogi delavci so v tovarnah plačani po produktivnosti in če delajo izdelke, ki imajo napako, morajo te popraviti ali odgovarjati za škodo, zdravnikom tega ni treba. Pa bi bilo. Imajo odgovorno delo, a nazadnje ne odgovarjajo, če pride do težav. So zmotljivi, kot vsak izmed nas, vendar nekateri moramo svoje napake pošteno plačati, drugi ne. Mogoče bo izgledalo, kot da sem totalno proti zdravnikom, ampak nisem. Spoštujem jih, razumem njihovo željo po visokih plačah, a vseeno se mi zdi, da bi tudi oni mogli razumeti, da v teh časih tako visoke plače pač ne morejo biti ter razumeti nas, bolnike, paciente, ki hočemo imeti zdravnika, ki bo skrbel za nas, ki nas bo spoštoval in nam nudil vso pomoč kar jo lahko, ne glede na težave v njihovem poklicu in plači.

Zanima me kakšen bi bil odziv, če bi začeli stavkati socialni delavci. Da so preobremenjeni in da je njihova plača prenizka. Pa ne bi več dajali denarni pomoči, ne bi nudili svetovanja in ne bi izdajali obrazcev potrebnih za pridobitev osnovnih dobrih in pomoči. Vsi bi se spravili na nas, vsi, od zgoraj in spodaj, ker pač mi si pa tega ne moremo privoščiti. Zakaj? Ker ne opravljamo tako pomembnega dela? Seveda ga. Brez tega bi se podrl ves socialni sistem v državi. Zato, ker smo nadomestljivi. Ker bi na naše mesto prišli drugi, ki čakajo na službo, ker lahko vsak dela na mestu socialnega delavca (takšno je pač mnenje večine),... Zato. In tudi zato, ker v bistvu delamo slabo, ne naredimo nič dobrega in smo znani samo po slabih izkušnjah. Kako naj bi si potem zaslužili višje plače? Si jih ne. Ker smo socialni delavci. Pa čeprav imamo 10x nižjo plačo kot zdravniki. Mi nismo ugledni in veliko nas je, pa nimamo tega instrumenta v rokah. Verjamem pa tudi, da ne bi v roke vzeli človeško življenje kot orožje in se z njim borili, ker to ni etično. Nismo svetniki, pa vendar potrebujejo tudi nas in smo pripravljeni delati, tudi za manjši denar, samo da delamo.

Slap Sopota, Most na Soči 24.7.2010

2010-09-06T09:31:00.002+02:00

Skoraj bi pozabila zapisati predzadnji dan najinega dopusta v Kobaridu. V soboto sva se odpravila še na zadnje ogledane destinacije v tem delu naše državice. Zapeljala sva se do Mosta na Soči, mimo kraja in pri Bači pri Modreju zavila levo proti Klavžam. Ožja cesta vodi do Klavž, mimo njih in nato v vasi Kneža zavijemo ostro levo proti Podmelcu in Ljubinju. Cesta je rahlo poškodovana vendar vozna. Po nekaj kilometrih zagledamo na levi parkirišče s tablo, na desni strani pa je v hrib pešpot do slapu Sopota. Pot je sicer malce strma vendar je kratka, saj jo prehodimo v 10min. Med potjo, ko stopimo v gozd lahko na desni zagledamo izvir pitne vode, ki pa v najinem času, zaradi pomanjkanja vode, ni delal oz. je voda samo kapljala. Do slapu vodi urejena gozdna pot, na določenih mestih so narejene tudi stopnice. Pogled na slap se nam odpre šele, ko smo čisto blizu njega. Lep pogled nanj je iz skale, ki mu stoji nasproti. Pri slapu je tudi klopca, da se lahko spočijemo. Če prečkamo potok pri slapu lahko pridemo do t.i. zdravilnega izvira. Vendar pozor, kamenje in skale so lahko spolzke, otrokom ne priporočam prehoda. Pa tudi izvir ni nič kaj posebnega, saj ima voda okus po lesenemu žlebu po katerem teče. Je pa zraven oznaka za krožno pot, ki je nekaj časa celo označena, nato pa se zanjo izgubi vsaka sled. Kar naenkrat se znajdemo na večpotju, kateri je pravi ne moremo vedeti, saj ni nikjer ničesar označenega. Nisva izbrala poti naravnost v graben ampak tisto, ki vodi desno, ki pa naju ni popeljala nikamor in sva se morala vrniti, saj sva prispela do skoraj meter visoke trave. Torej, krožno pot odsvetujem, sploh če ne poznate poti. Vrnila sva se do slapu in nato po poti nazaj dol. Z avtom sva se nato zapeljala do jezera, kjer sva parkirala na urejenemu parkirišču na drugi strani ceste. Sprehodila sva se do zdravilnega izvira oz. do točne 22. na zemljevidu Čez most po modrost. Izvir pod grmom naj bi bil zdravilen za obraz in oči, če si z njim zmočimo obraz in če popijemo nekaj požirkov. Zraven je tudi tabla z opisom Sv. Lucije, ki je znana po tem, da nosi svoje oči na pladnju. Nato sva se obrnila nazaj k jezeru in se sprehodila, nekaj popila in se odpravila na vožnjo z ladjico. Vožnja z ladjo stane 5€ v eno stran, ali sever ali jug, če pa vzamete še kosilo, kot sva ga midva, pa se lahko za to ceno odpeljete na obe strani. Vožnja v obe strani traja približno dve uri in pol. Kosilo je normalne cene, ki pa so predstavljene že na pomolu, tako da si lahko izberete meni, ki je razdeljen po velikosti. Vožnjo z ladjico priporočam posebej zato, ker je izredno zanimiva. Poleg nekaj dejstev o nastanku jezera, nam kapitan predstavi tudi bajke in zgodbe, ki krožijo med vaščani. Ko se peljemo na sever se voda bistri in postaja modre barve. Pot se konča pri sotočju Soče in Tolminke. Pot na jug pa vodi mimo mosta, kjer skačejo v vodo, pa vse do elektrarne. Lahko vidimo staro in novo elektrarno. Ob vožnji sva se dodobra najedla in pa tudi nasmejala, saj je kapitan pravi šaljivec. Pozna veliko šal, ki so še neznane oz. niso zlajnane. Otroke pokliče tudi k krmilu in lahko potrobijo. To sem storila tudi sama, saj mi je rekel naj pridem in malo krmarim. Ob tem mi je povedal šalo, ki pa je ne bom izdala, saj potem ne bi bila več zanimiva. Če pa trikrat potrobiš si lahko tudi nekaj zaželiš. Vožnja je bila izjemno zabavna in če bo kdo v tistih krajih, naj je nikar ne zamudi. Vozni red ladje je zapisan tudi na internetu. Po vožnji z ladjico sva se odpravila po zemljevidu Čez most po modrost, kjer se sprehodimo po mestu, okoli njega in odkrivamo njegovo zgodovino. Ponekod nas počakajo v steklo zavarovane starine, drugje le informativne table, ponekod tudi ostanki izkopavanj. Vendar je na poti potrebno biti koncentriran na sovice, ki kažejo pravo pot in pa imeti zemljevid za pomoč, sicer lahko kaj kmalu zgrešiš kakšno ulico ali pot. Pot je nama vzela približno 1.10min. Pot vodi tudi na drugo stran jezera, kjer is lahko pogledamo rove iz 1. sv. vojne. Rovi so bili speljani tako, da so imeli dva nadstropja, kot je razložil kapitan na ladji. Ko pa se sprehodimo do cerkve in pokopališča se nam odpre prelep pogled na jezero in pa bližnja gorovja, ko pa stopimo na drugo stran mesta pa lahko vidimo celotno mesto pred seboj. Sprehodimo se tudi mimo sotočja Soče in Idrijce. Idrijca je reka, ki teče proti severu, kar je, vsaj zame, precej fascinantno. Most na Soči je ljubko manjše mestece, ki ima zanimivo zgodovino, ki seže vse do prazgodovine. Poleg tega pa nam lahko ponudi prijeten prostor za sprostitev, saj njeni zeleni odtenki pomirjujoče delujejo na človeka. V okolici je še veliko zanimivih stvari, od Babje jame, kjer so izmerili visoko energetsko raven, severneje je pokopališče 1.sv.vojne in podobno. Lep izlet, ki nama je popestril dan in naju malce odpočil. Po tem sva se vrnila v kamp, saj sva naslednji dan morala spakirati in se odpraviti v sosednjo Avstrijo, da si ogledava še Minimundus in nato domov.

Daniel Quinn: Izmael

2010-09-04T18:08:00.002+02:00

Ker sem prebrala njegovo knjigo Zgodba o B-ju, sem se odločila prebrati še njegovo prvo delo. Verjetno bi bilo boljše, če bi vrstni red zamenjala, saj je Izmael začetek vsega, podlaga, prvi del sestavljanke, pa nisem, ker tega nisem vedela. Nič zato. Mogoče sem pa zato knjigo precej lažje razumela, kot bo nekdo lažje razumel Zgodbo o B-ju, če bo prej prebral Izmaela. Moram reči, da druga knjiga izjemno nadgrajuje drugo in nam zgodbo predstavi na drugačen a enako zanimiv način. Torej, v Izmaelu gre večinoma za pogovor med učiteljem in učencem, in sicer med gorilo in človekom, ki si želi najti resnico in rešiti svet. To, da je učitelj gorila naj ne zavede nikogar, saj postavitev misleca v telo gorile marsikaj poenostavlja. Gorila oz. Izmael ne more govoriti, lahko pa z mislimi sporoča svoja vedenja, je izredno dojemljiva in je zunanji opazovalec človeškega sveta. Ni akter, ni tisti, ki ga proučujemo ampak je nekdo iz zunaj. Kot to počno antropologi, neko kulturo opazujejo skozi oči svoje kulture in so tako zunanji opazovalci. Tu bi lahko avtor storil isto, a je raje izbral žival. Zakaj ne vem, menim pa, da je razlog v nepristranskosti. Izmael preko pogovorov uči svojega učenca, novih zgodb željnega človeka, o zgodovini človeštva. Vse se začne z začetkom sveta in nadaljuje po korakih tako, da lahko vsak razume kaj zgodba govori, vendar nam šele proti koncu postanejo jasne vse zakonitosti, vsa napeljevanja k cilju in pa, postane nam jasno zakaj so stvari takšne kakršne so. Kaj je pripeljalo do tega. Zgodba nam ponuja odgovore na vprašanja zakaj naš svet umira, zakaj uničujemo svet in se obenem tega zavedamo, zakaj izumirajo vrste, zakaj je po svetu toliko lakote in podobno. Razmišljanje v knjigi je speljano tako, da nekaj ključnih misli podaja Izmael, nekaj pa jih mora odkriti sam učenec, saj le tako pride do pravih zaključkov, ki ga ganejo in fascinirajo.

Recimo primer. Zakaj je na svetu toliko lakote? Zakaj so ljudje lačni? Proizvodnja hrane je visoka, večja, kot jo potrebujemo in čeprav to delamo za to, da bi nasitili lačne, jih ne. Zakaj ne? Ker večja proizvodnja hrane pripelje do porasta populacije. In ko se populacija poveča, potrebujemo zopet več hrane, tisti, ki pa so bili lačni, so lačni še vedno. In ker potrebujemo vedno več hrane in ker nas je iz leta v leto več, uničujemo vedno več stvari okrog sebe. Porast hrane vodi k porastu populacije, kar velja za vsako populacijo na tem svetu (veliko žita, veliko mišk, veliko mišk, manj žita, manj mišk). Mi nismo nič drugačni. Vendar želimo biti. Mi nismo miš, nismo lev, nismo gazela, mi smo ljudje in vse kar je na svetu, vse to je naše. In zato si vse to lahko vzamemo in jemljemo si iz dneva v dan, brez da bi pomislili na posledice svojih dejanj, če pa že, jih prezremo in gremo dalje. Zakaj? Ta knjiga nam ponuja odgovor na to vprašanje. In kam vse to vodi? Definitivno v propad. Vsako živo bitje na svetu se drži naravnih zakonov, ki za človeka naj ne bi držali. Pa bi morali. In za nekatere ljudi veljajo, za tiste, ki jim pravimo nazadnjaki, plemena, stara ljudstva, ki se nam zdijo tako omejena. A ona živijo v skladu z zakoni, z naravo in kaj jim manjka? Mogoče brezdomstvo, mamila, depresija, samomori? Dvomim.

Knjiga nam ponuja vpogled v naš način življenja, našo kulturo, ki jo živimo že več tisoč let in s katero kršimo naravne zakone in se imamo za boga. Tako da, kogar zanima ta tematika in bi si rad razširil pogled oz. pridobil novo perspektivo, naj vzame knjigo v roke in jo prebere. Če pa bo zanimanje še večje pa še knjigo Zgodba o B-ju. Je pa avtor napisal še nekaj znanih knjig, ki pa na žalost še niso prevedene v slovenščino, vendar za nekatere to ni ovira.

Naj dodam še, da je po knjigi oz. osnovni zamisli knjige posnet film Instinkt, kjer igra Anthony Hoppkins. Ker knjige enostavno ne moreš prenesti na platno je zgodba čisto drugačna vendar v osnovi prenaša isto sporočilo, kot ga predaja ta knjiga.

Ken Saro-Wiwa: Soldatko

2010-09-01T10:38:00.003+02:00

V poletnem času sem prebrala kar nekaj knjig, večina izmed njih je bila iz seznama Valvasorci berejo. Preden preberem novo knjigo, saj sem seznam s petimi prebranimi knjigami zaključila, pa naj opišem zadnjo. Soldatko je knjiga, ki je čisto drugačna od ostalih. V izvirniku jo je napisal nigerijski pisatelj, ki je bil leta 1995 obešen. Roman je napisan v jeziku gnile angleščine, da bi bil bolj približan navadnim ljudem, ki prave angleščine ne razumejo in ne znajo brati. Prevajalec je imel zato veliko dela s prevajanjem v naš jezik, saj nimamo enake vrste mešanja in uporabe jezika kot nekdanja angleška kolonija. Zato prevajalec v uvodu razloži kako je prišel do neke vrste prevoda tega romana, da je slovnica čim bolj enaka in prilagojena gnili angleščini. Tako, da je roman napisan v preprostih besednih zvezah, ki ne poznajo sklanjatev in težkih besed. Vendar pa, kot tudi poudari prevajalec, ni v stilu "Jaz Tarzan,ti Jane." Branje te knjige je zato izredno zanimivo, na začetku potrebuješ nekaj strani, da se vklopiš v samo razumevanje in da lahko bereš, kot bi bral slovnično pravilno knjigo, nato pa se lahko tako močno zatopiš v same besedne zveze, da ti ni težko uporabljati tega jezika oz. slovnice. Najbolj so mi všeč spremembe glede sklanjatev, da sklanjatve sploh ni, kot npr. sem šel k vrata od hiša.

Sama zgodba pa govori o mladem Meneju, ki ga kasneje vsi začno klicati Soldatko, saj je edini iz vasi, ki se kasneje priključi vojski. V zgodbi ne izvemo za kakšno vojno se gre, niti kdo je branitelj ali sovražnik, vemo le, da so v državi neke težave. Vendar je zgodba vseeno zanimiva in dobro napisana. Pokaže nam vojno življenje mladega vojaka, ki preden vstopi v vojsko niti ne ve kaj to sploh je. Prikazuje težke trenutke vojne, tako same vojske, kot tudi ljudi, ki bežijo in se zatekajo v taborišča in pa povojno obdobje. Z koncem romana pa se zgodba Soldatka ne konča ampak se šele dobro začne oz. se začne njegovo drugo, novo življenje. Šele strokoven del, ki obsega kar nekaj deset strani nam odpre pogled na samo literaturo, ki se pojavlja v Nigeriji in pa njihovo stanje in vojno zgodovino. Preko tega dela dobimo dogovor na vsa vprašanja, ki so se nam porajala tekom branja samega romana.

Mene osebno je zgodba resnično povlekla in mi razkrila in pa tudi zakrivala določene stvari, ki so me zanimale tekom branja. Priznam, da sem si tekom branja ustvarila drugačno sliko, podobo, kot jo kasneje razkrijejo v strokovnem delu, saj pisatelj vešče prikriva nekatera dejstva, le zato, da roman ne bi bil časovno in etnično opredeljen. Sicer bi bralec, ki pozna stanje v Nigeriji in njeno zgodovino, roman lažje razumel tudi med vrsticami, vendar tudi tako se lahko naučimo marsikaj novega, zato je strokovni del romana pomemben del. Kljub strokovnim besedam naj bralca ne odvrne od branja, sploh ne dela kjer razlagajo zgodovino Nigerije in pa vloge Soldatka v literaturi in življenja samega pisatelja.

Strokovni del romana me je naučil predvsem to, da se je v pisateljevanju težko ne opredeliti, težko je zavzeti nevtralno pozicijo, saj hitro zaideš na eno stran, ali etnično, politično ali spolno. Pa vendar mi je roman pokazal nekaj kar mogoče romani, ki so bili cenzurirani in zato toliko bolj dovoljeni v teh krajih, verjetno ne bi. Predvsem mi je pokazal neumnost vojne, ne samo te, ampak vsake, ki se je dogajala ali pa se še ali pa se še bo. In pa to, da obe strani, tako tista t.i. dobra kot tista t.i. slaba počno neizprosne stvari, ki se ne bi smele dogajati nad ljudmi, ki so največkrat najmanj krivi in povsem nedolžne žrtve. Obenem pa nam strokovni del daje misliti o življenju etničnih manjšin na področju Nigerije in njihovo stanje. Po tem se lahko poglobimo v sam roman in razberemo te elemente v njem, ki jih prej niti nismo mogli.

Super roman, nekaj drugačnega, nekaj kar nam nudi tako branje kot tudi učilo.

Počitnice Rovinj, Kamp Amarin 21.-29.8.2010

2010-08-30T14:04:00.002+02:00

Včeraj sem prispela domov z 8-dnevnega dopusta na hrvaškem morju. Že dolgo nisem počitnikovala na morju, kaj šele na Hrvaškem. Ker pa letos s fantom kampirava sva se odločila poleg variante v hribih, izkoristiti še bolj ležerno varianto morje na Hrvaškem. Takoj sem se odločila za Rovinj, ker mi je bilo mesto všeč že ko sem se pred časom peljala mimo. Sploh pa je lokacija dobra za ogled Limskega kanala in pa tudi Brionov. Moram reči, da sem presenečena nad tujimi turisti, saj med njimi prevladujejo Nizozemci in pa Nemci, nekaj je tudi Italijanov, drugih pa je le za vzorec. In tako je bilo to prav lepa in zanimiva izkušnja, saj je narod precej prijazen, miren in pa kulturen. Za kampiranje sva si izbrala kamp Amarin, ki je od mesta oddaljen nekaj kilometrov severneje, s kolesom vzame cca. 20min. Sicer je pred njim še en kam, za katerega pa se nekako nisva odločila. Že takoj, ko sva prišla sva si ogledala del parka, kje so parcele, kje je morje, restavracije in podobno. Po premisleku sva se odločila za neparceliran del kampa, ki stoji med apartmajskim naseljem in pa parceliranim delom parka le nekaj metrov oddaljen od restavracije in plaže. Neparceliran del pa predvsem zato, ker je tam precej dreves, ki nudijo senco, ker je blizu plaže in ker si lahko šotor postaviš kamor ti pač paše in ga vmes tudi prestaviš, če ti odločitev ni všeč. Parcelirani prostori so veliko bolj sončni, saj jih obdajajo le manjša drevesa in pa omejeni s postavitvijo šotora, prikolice ali avtodoma. Vendar pač kako komu paše. Naj omenim tudi to, da je v kampu posebej prostor za pse oz. kje lahko ljudje s psi kampirajo, ta del se nahaja bolj stran od plaže, vendar blizu marketa. Od recepcije pa do prostorov za kampiranje je nekaj metrov hoda po soncu, ker ni nobene sence. Avto lahko parkirate zraven šotora, so pa urejeni parkirni prostori tudi za tiste, ki imajo avto raje pod streho oz. zaščitno mrežo in za tiste, ki so v apartmajih. Torej, izbrala sva si senčno mesto blizu plaže. Na plaži sta dve restavraciji, spodaj je restavracija in picerija, ki je cenovno bolj na dosegu in odprta čez cel dan, zgoraj pa bolj uraden del restavracije, ki nudi zajtrke in večerje, kamor večinoma hodijo tisti iz apartmajev. Spodnja restavracija je glede cen zmerna, za dobro kosilo s pijačo za dva se odšteje cca. 140kn, medtem, ko zgornja ponuja večerjo v ceni od 100kn na osebo. Spodnja restavracija ima tudi teraso kjer zvečer vrtijo živo glasbo ali pa imajo kakšne druge zabavne dejavnosti. V času najinega bivanja so imeli dvakrat musical. Izbor glasbe je precej okrnjen, ker igrajo večinoma že zlajnane stare tuje komade. Imajo pa tudi animacijo za otroke, zvečer mini disco, popoldne druge igre, kjer lahko zamotijo otroke, da imajo starši nekaj časa zase. To mi je pomembno omeniti, čeprav sama še nisem v tem. Poleg tega naj povem, da je zraven restavracije bazen s toboganom, ki ga v večini izkoriščajo otroci in pa starejši. Popoldne je tam tudi vodna aerobika, ki pa je precej bolj zanimiva in zabavna od naših v slovenskih toplicah. Glede vode v bazen ne morem reči ničesar, ker se tam nisem kopala, ko pa imam pred nosom lepo plažo in slano morje. Plaža kampa je precej dolga, prvi del je prodnat, vendar je večinoma nabit z ljudmi, tako da sva se midva raje usidrala nekaj metrov naprej, kjer je plaža sicer malo bolj skalnata, vendar vmes tudi prodnata. Na plaži so tudi tuši z mrzlo vodo in pa preoblačilnice. Poleg tega je na enem delu tudi manjši bar za pijačo in sladoled, vendar so cene v njem precej nabite. Plaža je popolnoma na soncu, si pa nekateri izberejo senčni del, ki je nekaj metrov oddaljen od morja, preko pešpoti. Vendar sama nisva izkoriščala tega, saj je dobro imeti prtljago na vidiku. Morje je bilo kar čisto, z izjemo nekaj dni, ko so valovi prinesli trave in nekaj umazanije, vendar je tega precej manj kot na določenih naših obalah. Če se z mislimi preselim nazaj v kamp, naj omenim še market, ki stoji malo višje in ponuja osnovno oskrbo. Glede na majhnost marketa je ta dobro založen čez cel dan. Midva sva izkoristila predvsem pakirano meso, ki je povečini puranje ali piščančje, da je hitro spečeno, marinirano ali ne. Potem imajo tudi dobro izbiro mlečnih izdelkov, pijače, tudi piva, sladkarij, prigrizkov. Malo manjša izbira je glede omak za špagete, saj imajo le večje kozarce in le rdeče omake. Sicer pa se najde kar se išče. Zelenjava in sadje sta v kar dobrem stanju. Kruh je na voljo tudi v pakiranju po dve kajzerici ali pa po dve ali štiri črne ali polnozrnate štručke ter kilske štruce, francozi in podobno. Nekaj malega je tudi stvari za osebno higieno in pa kampiranje ter blazin za na vodo. V glavnem lepo založena trgovinica. Zraven je še manjša trgovinica z rečmi za na plažo in v vodo, galerija in pa pizza to go, kjer prodajajo pice po 44kn od 16h dalje. Kamp ima tudi kiosk, kjer najdeš vse sorte revij, slovenskih pa imajo bolj malo izbiro, vendar pa se dobi tako Delo, Nedeljski kot tudi Obrazi in križanke. Potem glede kampa naj omenim še sanitarije, teh je kar 7, deljene so na moški in ženski del, vsaj pa vsebuje štiri wc-je in dva tuša. Poleg tega imajo na zunanji strani še umivalnike za pomivanje posode in pa mrzle tuše. Vse skupaj je zelo čisto, čistilka redno čisti, vendar pa zvečer med 19 in 21h večinoma ni tople vode, ker ljudje perejo posodo. Sicer pa gužve ni. Le enkrat sem naletela na polna tuša, drugače so bili pa vedno bolj prazni. Fen mi v sanitarijah ni delal, verjetno zaradi drugačne napetosti, je pa možnost uporabe elektrike kjer kampiramo in to zastonj, vendar moraš imeti s seboj adapter. Midva ga nisva imela, poleg tega pa sva imela prekratki kabel da bi ga povlekla do najinega šotora. Itak pa nisva potrebovala elektrike, saj sva hodila kar zgodaj spat. Sama sem bila precej zadovoljna s kampom, velika ponudba, možnost sence, čistost in urejena plaža so stvari, ki so precej pomembne in ki jih ta kamp izpolnjuje. Toliko o kampu. Informacije posredujem predvsem zato, ker sem bila sama pred dvema tednoma v veliki dilemi kateri kamp bi bil primeren, mnenj o kampih pa je zelo malo, reklama je pa pač reklama. Preko mnenj ljudi, ki so že kampirali v kampih pa lahko dobimo realnejšo sliko in tudi pomembne informacije, ki ponavadi niso nikjer omenjene.

Zdaj pa še malo o najinem dopustu. V ponedeljek sva se odpravila v Rovinj in se odločila za izlet na Brijone z ladjo. Ladja je imela pot Poreč-Rovinj-Brijoni-Poreč-Rovinj. Izlet je bil celodneven, na Brijonih pa smo se zadržali kakšne štiri ure. Na Brijonih je moč videti muzej s fotografijami Tita v času njegovega življenja na Brijonih ter njegovih potovanj in gostitev in pa muzej nagačenih živali, ki jih je Tito dobil v poklon in so umrle naravne smrti. Poleg tega je zunaj pred muzeje Titov avto, ki mu ga je podarila Kanada. Ogledali smo se tudi cerkev, rimske ostanke, Kokija (Titov dar vnukinji), preko 2000 let staro oljko, zadnje močvirje, drevored. S turističnim vlakcem smo se popeljali po Brijonu in si ogledali golf igrišča, zelenje, jelene in pa Safari park, kjer imajo večinoma samo še domače živali, le nekaj je še eksotičnih, od tega je tudi slonica, ki pa je pred dvema mesecema izgubila partnerja, ki je umrl v 42 letu starosti. Druge živali so morali preseliti v živalske vrtove, saj v nacionalnem parku naj ne bi smel imeti zaprtih živali v kletkah. In po ogledu smo se znova vrnili na ladjo in se odpeljali nazaj v Rovinj. Druge dni sva večinoma preživela na plaži, uživala v soncu, vetru in vodi. Še enkrat sva se odpeljala s kolesom v Rovinj in obiskala cerkev Sv. Eugemije in se vozila po starem delu mesta, skozi Trg Maršala Tita, mimo mestne hiše in pristanišča. Mesto je polno turistov vendar prijetno. Rovinj sva obiskala tudi zadnji dan preden sva se odpeljala domov in si privoščila morsko ploščo, saj sva vendar na morju. Cene restavracij so razmeroma podobne, prav tako njihova ponudba,. Nudijo od fast food-a do fine hrane. Za ribjo ploščo, ki sestoji iz ocvrtih rib, sardelic in školjk se tako s pijačo odšteje cca. 200kn, za bolj izbrano ribjo ploščo z ribami na žaru, lignji, školjkami, škampi pa 300kn. Plošče so za dve osebi in vedno je kot priloga krompir v kosih z blitvo. Včasih si je treba kaj privoščiti in uživati v okusih, sicer pa sva si sama kuhala in pekla, saj sva kupila plinski kuhalnik. Sva pa porabila skoraj vso bombico plina, čeprav sva vzela večjo izmed treh velikosti. Se pa izplača kuhati sam, saj tako lahko porabiš le kakšnih 100kn na dan za dve osebi za tri obroke. Je pa vse odvisno od človeka. Meni osebno je luštno peči kosilo, saj prijetno diši in pa še pripraviš si tako kot tebi paše in bolj začutiš kamping sam. Kaj naj rečem, dopust je bil lep, prijeten in zanimiv. Ker že dolgo nisem bila na morju, sploh pa že celo večnost ne toliko časa sem bila skeptična, mislila sem, da se bom naveličala poležavanja na soncu in kopanja v morju, vendar ne. Na plažo me je vedno spremljala knjiga, veliko sem plavala, snorkljala in pa poležavala v čolnu, tako da lahko rečem, da sem uživala in si odpočila od vsakdana. Naj še omenim, da je kamp glede bivanja cenovno dostopen, da ni predrag, saj sva za 8 dni plačala za oba 1340kn, torej dobrih 180€. Tako, da se, če greš kampirati in če ne zapravljaš veliko, kuhaš sam in podobno, ne zapraviš veliko denarja. In tako si lahko privoščiš kakšen dan ali celo teden več počitnic kot si načrtoval. Za naslednje leto pa imam v mislih obisk morja malce nižje, mogoče Dalmacija, ker tam še nisem bila.

V čakanju...

2010-08-06T10:47:00.002+02:00

Še vedno čakam.Kaj več trenutno ne morem storiti. Vsaj mislim tako. Za pridobitev pripravništva sem se potrudila po vseh svojih močeh. Poslala sem preko 30 prošenj, pa vendar je bila večina zavrnjenih. Tiste, ki se mi niso javili sem še poklicala in dobila negativen odgovor, vendar vsaj vem pri čem sem. Imela sem dva razgovora vendar službe nisem dobila, saj so imeli prednost kandidati, ki so tam že opravljali prostovoljno delo ali prakso. Glede na to, da sem to opravljala v Ljubljani, mi je v domačem okolju težje. Sploh pa, težko si prostovoljec ali praktikant v vseh organizacijah, katere so možni kandidati za tvojo kariero. Sedaj čakam na odgovor ene od organizacij, ki je sicer precej oddaljena od mojega mesta, vendar mi to ne sme biti ovira. Nekje do ene ure vožnje na delo si še dopuščam, sploh če v moji občini oz. regiji ni možnosti. Prošnjo sem poslala še v moje rodno mesto, saj so povpraševali, a oglasili se mi niso. Še en teden je pred mano in če ne uspem najti pripravništva me čaka ali eno leto čakanja ali eno leto zastonjskega dela pripravništva. Torej, življenje od socialne podpore, brez večje motivacije. Slabo je tudi to, da so ljudje na dopustu. Kar nekaj organizacij ne more brez prisotnosti direktorja ali direktorice urediti nič v zvezi s tem, ti pa so v tem času velikokrat na dopustu. Tako takoj odpadejo določene organizacije. Razpis, ki traja samo 30 dni je v teh poletnih časih veliko premalo, da bi se angažirale vse organizacije, vendar je mogoče tudi to namen. Vendar razloga za to, da ne dobim pripravništva ne smem stresati na vlado, saj je ta razpisala razpis, ki nam bo omogočil opravljanje pripravništva. Mogoče ne meni, bo pa mojim kolegom, ki so v enaki stiski kot jaz. Kraja bivanja si trenutno ne morem izbirati, Ljubljana je veliko preveč daleč stran, upam pa lahko, da mi bo ta zadnji teden prinesel pozitivne rezultate. Upam. In včasih izgubim upanje. Samo še čakam. In čakam. Rada bi, da bi se vse uredilo tako kot se mora. Da bi se tudi meni nasmehnila sreča in bi dobila možnosti. Sama sem se trudila za to in v to dala veliko energije, sedaj pa čakam, če bo iz tega kaj sadov.

Slap Beri, Kozlov rob, Nemška kostnica 23.7.

2010-08-04T17:44:00.007+02:00

Konec tedna in dopusta se je hitro bližal. Dopoldne sva se odločila, da se zapeljeva do Tolmina in še tam raziščeva kar še ni raziskano, vsaj z najine strani. Najprej sva se zapeljala do Poljubinja, ki je kakšen kilometer ven iz Tolmina, kjer sva parkirala na makadamu in se odpravila proti slapu Beri. V Poljubinju je oznaka za slap Beri, tako da ga ni težko najti, naj vas pa ne zmoti ozka cesta med strnjenimi hišami. Pešpot se začne z mostom čez potok nato pa ves čas navzgor na njegovem levem bregu. Pot je rahlo strma, vendar ni tako močno zahtevna. Enkrat prečkamo hudournik, od katerega je ostala samo prazna struga, drugič pa prav tako en kup kamenja. Nato nas pot znova popelje čez most in o manjšem vzponu smo že pred slapom. Slap je dostopen po manjših in večjih skalah, zraven je tudi klopica za počitek, v senci. Vode je bilo kar precej, tako da je bil slap prav lep. Sicer pa je visok 36m, tako da se ga splača pogledati. Pot tja in nazaj vzame približno 40min hoje. Nato sva se iz Poljubinja odpravila nazaj v Tolmin in se zapeljala pod hrib Kozlov rob. Parkirala sva na parkirišču ob cesti, lahko pa se tudi višje, kjer je izhodišče za pot, vendar pa tam ni urejenih parkirišč in je potrebno parkirati ob cesti. Tabla na začetku nam pove, da je do vrha 30min, midva pa sva hodila precej dlje, saj je bilo zelo vroče, da je bil zrak zelo slab in sva do vrha komaj sopihala. Sicer pa je pot široka, urejena, vmes so razna postajališča s klopcami za počitek. Naj omenim, da je po tej poti speljana tudi gozdna učna pot, kjer lahko spoznavamo različna drevesa in druge rastline. Je pa pot na Kozlov rob tudi trim steza z vajami, za tiste bolj aktivne. Pot navzgor gre cik cak, tako da se ves čas malo nagiba navzgor. Vmes pridemo do ostanka bunkerja in pa do informacijske table klavž in ostanke le teh, saj so pred časi po hribu navzdol spuščali drevesa oz. les. Je pa zanimiv vmesni pogled na Tolmin, kjer je zraven tabla s sliko Tolmina pred 60-imi leti. Tako lahko jasno vidimo razliko in pa širjenje Tolmina. Ko sva končno prispela na cilj sva se zagledala v tablo pri mostu, kjer piše, da se ne smemo zadrževati na mostu in da prenese le 70kg/m, verjetno so mislili m2, vendar je tudi to malo in se mi zdi, da bi lahko uredili in povečali obstojnost mostu, saj vidno prepereva. Kozlov rob je ostanek gradu, ki bi bil sicer verjetno bolj zanimiv za ogled, če bi bil bolj urejen in odprt. Dostop je samo okrog gradu in pa na njej. Vse je zavarovano z ograjami. Škoda le, da ni dostopa do stolpov. Je pa iz njega lep razgled na Tolmin in okolico, sotočje reke Soče in Tolminke in na vse bližnje vrhove. Je pa potrebno premagati kakšnih 200m nadmorske višine, da pridemo gor. Kar pa seveda za marsikoga ni problem. Nama je pot vzela 1.10h gor in nazaj navzdol. Vrnila sva se do avta in se zapeljala do gimnazije, ki je na poti do sotočja. Tja sva se odpravila peš, čeprav bi lahko parkirala tudi ob sotočju. Sotočje reke Soče in Tolminke je lepo, lep razgled se nam odpira na vse tri rečne rokave. Voda je globlja, vendar se ta globina postopoma spušča, tako da je tu tudi kopališče. Na obali je tudi manjši bar. Tu je vedno kar nekaj ljudi. Ko sva prišla do sotočja sva se odpravila po poti naprej, poti ki vodi ob Soči navzgor. Oznak sicer ni, vendar sva spremljala zemljevid z oznako Nemške kostnice. Makadamska cesta vodi med travniki, gozdovi, polnimi različnih potk in ko se že sprašuješ, če sploh greš prav in ali se ne bi raje obrnil, prideš do kostnice. Nekaj metrov stran od Soče stoji Nemška kostnica, kjer so pokopani nemški vojaki. Dostopen je vrt za obzidjem in pogled na različne vence in žalne trakove. Notranjost je zaprta. Zato sva se sprehodila okoli, uživala v mirnem kotičku in se nato odpravila nazaj. Ker sva vedela, da je najin avto parkiran nekje diagonalno od najine poti, sva prečkala velik travnik, ki je prizorišče Metal kampa in našla pot, ki pelje mimo gimnazije. Zopet je bil dan okoli zato sva se vrnila v kamp malce počivati. Naj še omenim, da je veliko pametneje iti v gostilno ali jesti ali piti tam kjer ni takšne reklame. Gostišča, ki so malce bolj odmaknjena glavnemu dogajanju so sicer bolj prazna, a to še ne pomeni, da nimajo dobre hrane. In ne samo to, tudi ceneje so. Sicer se ne morem pritoževati nad cenami v tem koncu, saj so normalne, vendar zakaj bi jedel dražje, če lahko ceneje in pa enako dobro.

Kamnita goba, slap Brinta, Gregorčič, Tolminski muzej, Kolovrat 22.7.

2010-08-03T12:06:00.010+02:00

Zopet je prišel dan, ko je bila na vrsti hoja in sicer precej naporna. Dopoldne sva se po stari cesti iz Kobarida odpeljala proti Vrsnem in nato po oznakah zavila levo proti vasi Krn. Na poti sva videla oznako za Kamnito gobo, obrnila in parkirala avto ob robu ceste. Ob cesti je še nekaj ostankov starega mlina, ki si ga je ravno tako zanimivo pogledati, škoda le, ker ga ne ohranjajo. Nekaj besed o njem je zapisal tudi Gregorčič v svojim otroških letih, ko je opisoval svojo rodno vas. Kamnita goba pa je naravna znamenitost, ki je nastala z erozijo, skupaj z vodo je odneslo kamenje, ostal je le steber kamenja, na vrhu tega pa balvan. In tako pride do občutka, kot da gre za gobo. Pot do nje je bolj ali manj neurejena, vendar označena in traja kakšnih 10 do 15 min. Tako da pot tja in nazaj vzame kakšnih 25 minut. Ko sva si ogledala to čudo sva se odpravila proti Vrsnem nazaj. Ustavila sva se v vasi in si vzela čas za ogled rojstne hiše Simona Gregorčiča, ki je še vedno skoraj taka kot v časih pred 1.sv.vojno. Hiša je sestavljena iz dveh delov, v spodnjem je sprejemna soba z stvarmi iz kuhinje, naslednja soba pa je dnevna soba, kjer sta postavljeni miza in zibelka. Na dveh stenah je prikazan rodovnik matere in očeta Gregorčiča. Nato pa moramo stopiti ven in se odpraviti po starih stopnicah v naslednje nadstropje kjer nas na steni pričaka celotno Gregorčičevo življenje, skupaj z ostalim dogajanjem v času njegovega življenja. Poleg tega je zbranih nekaj slik in stvari iz njegovega življenja. Druga soba v zgornjem nadstropju predstavlja spalnico, tu je prikazano dogajanje po njegovi smrti, nekaj njegovih pesmi in pa slik. Poleg tega je v kotu računalnik, ki nam poda dodatne informacije. Ogled je povsem samostojen, če to želimo, ljudje so čisto domači in prijazni, je pa potrebno plačati nekaj vstopnine, vendar je ta precej nizka. preden se vrnemo nazaj v center mesta pa lahko na steni hiše preberemo spominsko ploščo. Iz Vrsnega sva se nato odpravila v smeri Selce, kjer sva parkirala na označenem prostoru, ki sicer ni podoben parkirišču, a je označen. Od tu sva se odpravila proti slapu Brinta in slapu Gregorčič. Na začetku nas opozori tabla, da je do slapa Brinta 30min, do slapa Gregorčič pa 1h. Držimo se leve in poti ter kmalu iz travnikov in pašnikov zavijemo v gozd. Pot vodi strmo navzdol večino časa in ko prečkamo potok pridemo do oznake za Brinto in Gregorčiča. Stopimo nekaj sto metrov v levo proti Brinti. Ta je bila v tem času precej sušna. Namesto potoka je ostalo le nekaj tolmunčkov, ki so zadržali vodo, tekoča voda pa je se preselila pod kamenje. Vendar je bila to možnost, da se slapu čisto približava. Razgled čisto od slapa spodaj navzgor je izjemen, saj voda le rahlo prši in hladi vroče kamenje. Videla pa sva pot slapu ob njegovih boljših časih, glede na sledi v skalah. Nato sva se vrnila do oznake in nadaljevala naravnost proti Gregorčiču. Pot vodi navzgor, navzdol in ni tako naporna. Kmalu pridemo do izhodišča ogleda slapu. Tu naj bi bila vpisna knjižica, vendar je vsa premočena in uničena. Ker pa sva si slap hotela ogledati od bliže sva nadaljevala po poti. Tu se oznake povsem izgubijo in prepuščena sva bila sama sebi. Prečkala sva melišče, kjer je lahko precej nevarno in prišla do spodnjega dela manjšega nižjega slapu. Dvignila sva se vendar poti do slapu nisva našla, razen, če bi plezala po skalah. Tako sva se malce slabše volje vrnila po poti nazaj. Sonce je žgalo in tudi senca ni veliko pomagala, saj je teren nazaj precej strm večino časa. Pot nazaj se precej bolj vleče, sploh vzpon do travnikov, saj smo se na začetku spuščali, tako, da se moramo zdaj samo vzpenjati. Po dveh urah in 20 minutah težke in naporne hoje sva končno prišla na izhodišče. Sicer pa sama pot z ogledi in počitki vzame kakšne 3h. Ker sva bila precej utrujena, saj sva hodila po najhujši vročini sredi dneva sva se odpeljala iz vasi čez most proti Tolminu na kosilo. V Tolminu sva nato obiskala še muzej, katerega obisk sva sicer načrtovala za naslednji dan. Tolminski muzej ima trenutno razstavo društva, ki ureja in obnavlja stare vojaške spomenike, poti in rove, ki jih nato spremenijo v muzeje na prostem. Njihovo delo je prav pohvalno. Prikazane so slike in pa tudi nekateri predmeti iz 1.sv.vojne, ki so jih posodili najditelji. Prvo nadstropje je arheološko naravnano, kjer si lahko v časovnem zaporedju ogledamo najdene predmete na območju Posočja in pa način življenja. Vsaka soba je tudi zvočno urejena, tako lahko slišimo razna opravila, ki so jih opravljali v tem času. Naslednje nadstropje pa je etnološko in nam prikaže obdobje Tolminskega v času kmečkih uporov in ne tako daljno zgodovino tolminskega človeka. Lahko si ogledamo filmček o kmečkih uporih in pa tudi o času 2. sv.vojne in po njej. Tolminski muzej je čudovito urejen, prijeten in nam na različne načine pokaže zgodovino mesta in okolice. Po ogledu muzeja, ki vzame nekaj več kot uro, sva se odpeljala iz Tomina nazaj proti Kobaridu. Vmes sva ob koncu mesta zavila še proti Kolovratu. Na glavni cesti nas pot usmeri levo, nato pridemo do mesta, kjer moramo zaviti desno na cesto, ki vodi v hrib, vendar tam ni nobene oznake, tako da je potrebno biti pozoren. Cesta navzgor je lepa, urejena in dovolj široka. Ko pridemo do vrha Kolovrata oz. do izhodišča za muzej na prostem nas pričaka parkirišče in pa lep razgled na dolino Soče. Ker sva imela s seboj zemljevid muzejev na prostem sva se odločila, da prehodiva krožno pot. Najprej sva šla po cesti naravnost in kmalu zavila desno na razgledno točko, kjer je tudi nekaj še neurejenih jarkov. Nato se je potrebno vrniti na izhodišče in pot nadaljevati desno v hrib. Pot je bila sicer prehojena vendar nepokošena. Na vrhu se pot razdeli, vendar sva sledila oznakam in se spustila nazaj v dolino na italijansko stran. Spodaj je znova postavljena informacijska tabla, ob cesti pa so trije rovi. Nato nadaljujemo pot navzgor proti Klabuku. Ko pridemo na vrh Klabuka lahko znova opazimo mejne črte in pa se vpišemo v knjižico. Ta del poti, ki sem ga opisala je bolj pohodniški, ni veliko videti samega muzeja, tako da ga niti ne priporočam. Priporočam samo slovenski del, ki je urejen. In do tega dela sva prišla s strani Klabuka. Tu nas pričakajo urejeni rovi, stopnišča, jarki in razgledne točke. Vse je obnovljeno in človek ima hitro občutek, kot da se je znašel v tem času. Obnovljeno je s kamenjem, betonom, vrečami peska in podobno, tako da vse skupaj daje prijeten in urejen videz. Iz raznih lin je mogoče videti v dolino, spet drugi rovi pa so popolnoma temni, tu je potrebna previdnost. In ko se sprehodimo po vseh rovih in jarkih se vrnemo na izhodišče. Na travniku si lahko pogledamo še nekaj ostankov iz vojne. Krožna pot vzame približno 1.20h časa (same hoje), vendar resnično priporočam le ta urejeni del. Za pot nazaj sva izbrala cesto, ki vodi dalje, saj ven pridemo blizu Kobarida. Ta cesta je v sicer malo slabšem stanju, vendar vseeno asfaltirana, tako da ni problema z vožnjo.

Dan je bil izjemno naporen, vseboval je veliko hoje in vzponov, vendar pa je bilo vse skupaj vredno. Slabe volje sem bila le zaradi Gregorčičevega slapu, saj pot ne vodi do njega, saj je resnično lep in velik, kljub pomanjkanju vode, ima te še vedno dosti. Pot do Gregorčiča tudi ne priporočam družinam z majhnimi otroci, ker je pot ozka, spodaj pa prepad. Kolovrat pa je lepo razgledišče kot tudi vpogled v bližnjo zgodovino.

Koseška korita, Slap Krampež, rafting na Soči 21.7.

2010-08-02T17:15:00.007+02:00

Sreda. Že dan prej sva rezervirala rafting na Soči v agenciji v centru mesta. Vzela sva opoldanski termin, saj se nama je zdela, preživeti dve ure ob hudi vroči ob in v vodi, prijetna zamisel. Da pa bi dan izkoristila v polno, sva zjutraj vstala malo prej in krenila v hrib nad nama, natančneje proti Drežnici. V Drežnici sva se usmerila proti Koseču, kjer je izhodišče za krožno pot po Koseških koritih. Cesto in okolico urejajo tako da parkirnih mest ni. Prijazna domačinka pa nama je rekla, da lahko parkirava pred prazno garažo, če bova v nekaj urah nazaj. Svetujem, da se parkira ob cesti pri majhni kapelici oz. križu, ki stoji ob cesti na desni strani, saj se tam pot konča oz. če gremo v obratni smeri, začne, čeprav ni oznak. Tako, da se spustite po travniku navzdol do gozda in po poti naprej. Sicer pa se poti začno ob cerkvi, kjer je vse tudi označeno. Najprej pot vodi navzdol po gozdu, nato pa kmalu pridemo do prvega potoka in njegovih slapov. Slap Sopotnik ima več manjših in večjih slapov z imenom Stopnik, najprej vidimo zgornjega prvega, nato sta dva skupaj, na koncu pa lahko pogledamo še vrh tretjega. Pot se nato obrne desno kjer nam tabla nakazuje Koseška korita. Pot vodi navzdol do struge, čez njo in nato na drugo stran gor. V strugi je moč med skalami videti majhen slapič, ki je verjetno ob dežju, veliko večji in zato prečkanje struge bolj oteženo. Sicer pa so poti urejene. Nato kmalu pridemo do klopc, kjer naj bi bile energetske točne. Poleg je tudi vpisna knjižica, kjer je opisano delovanje društva, ki je uredilo te poti in kjer lahko vpišemo svoja mnenja. Nato pa se pot strmo in cik cak vzpenja navzgor. Vmes nekajkrat postane bolj položnejša, vendar kmalu nato zopet strma. Kmalu lahko zavonjamo sadovnjake, travnike in živino, ki se pase in že hodimo ob travniku, čezenj in do ceste, kjer sem prej omenila možnost za parkiranje. Iz tega prostora pa je do izhodišča kakšnih pet minut po cesti skozi vas. Umirjena vas z lepim mostom nad potokom. Krožna pot nama je vzela 1.35h samo hoje.

Nato sva se odpeljala proti Drežnici nazaj. Najprej sva mislila iti na Zaprikaj, kjer je muzej na prostem, vendar se sredi poti konča asfaltirana cesta in začne kolovoz. Tako, da je dostop boljši če gremo peš, vendar midva nisva imela časa, tako da sva obrnila in se odločila pogledati še slap Krampež, katerega oznako sva videla ob cesti v Koseč, še v Drežnici. Do njega pridemo tako, da se v Drežnici držimo desne in zapeljemo proti Koseču, na levi strani pa opazimo veliko tablo. Parkirala sva ob rob in se odpravila proti slapu. Samo spremljamo oznake in kmalu pridemo do prvega slapu Supot, ki je vodno kar močan in visok. Nato pa nas oznaka pelje mimo in pridemo do slapu Krampež, ki je bil v tem času majhen kot malce večji curek vode. Tolmunček pod njim je bil majhen, tako da lahko stojiš čisto blizu. Naprej je pot v skalah s klini in lahko pridemo na vrh slapu, vendar trenutno ni bilo videti ničesar posebnega, saj je bilo vode zares malo. Ko sva se okrepčala z bistro vodo sva odšla nazaj do avta. Pot do slapa in nazaj ni težka, je kratka in precej položna ter vzame približno 25 minut v obe smeri.

Ob pol dveh popoldne sva z brisačami v rokah v kampu počakala kombi za rafting, ki naju je prišel iskat. To možnost nimajo vse agencije, pri nekaterih se moraš do izhodišča za raftanje pripeljati sam. No, tako so naju pobrali v kampu, peljali v mesto po opremo in nato na izhodišče za raftanje, pod Boko. Na raftu nas je bilo kar nekaj, midva, slovenska družina in pa nizozemska družina. Raftanje je bilo sicer zanimivo, a zaradi nevednosti in nezanimanja ostalih udeležencev kar naporno. Ker vsi niso sodelovali pri veslanju in ker so mislili, da se bodo lahko samo držali in prijetno spuščali po Soči nas je večkrat zaneslo v skale ali pa smo nasedli. Vmes smo se ustavili in se okopali, spočili in nato nadaljevali po težjem delu. Zgornji del poti je bolj nizek in širok, manj je ovir, spodnji pa bolj razgiban. To se je poznalo sploh v tem času, ko je pretok Soče manjši in večina skal štrli iz vode. Vendar smo le prispeli na cilj, Trnovo ob Soči. Naprej se naj ne bi več vozilo, ker je bilo tam več smrtnih nesreč, vendar pa se nekateri posamezniki še vedno odločajo za to pot, vendar ne raftarji, saj gre za težak teren, kjer je dobro poznati vse ovire in pretoke. Po končanem raftanju so nas zopet zapeljali v kamp. Počila sva se in se zvečer odpravila na sprehod ob Soči, najin cilj je bil sicer tolmun Otona, vendar po uri hoje nisva prišla do njega in sva se odločila vrniti, ker se je počasi že mračilo. Oznaka za tolmun Otono je na poti Kobarid-Trnovo ob Soči. Vseeno pa je sprehod prijal. Bila sva prijetno utrujena.

Mangartsko sedlo, Predel, Kluže, slap Boka 20.7.

2010-07-29T09:21:00.006+02:00

Vreme je bilo lepo, noge pa utrujene, zato sva se odločila za bolj lahkoten dan. Odpeljala sva se na sever, skozi Bovec do Loga pod Mangartom. Nato sva zavila proti Mangartskem sedlu, kjer sva se peljala po prenovljeni cesti, saj je prejšnjo odnesel plaz. Posledice so še vedno vidne. Po nekaj sto metrih se pojavi parkirišče in pa znak, da je potrebno vstop z avtomobilom plačati. Plačava takso, 5€ za vsa motorna vozila. Nato sva se odpeljala naprej po cesti. Urejena, asfaltirana cesta, sicer ozka, nas vodi prav do vrha Mangartskega sedla. Ker pa je bila na samem vrhu megla sva se počasi spustila nazaj in si izbrala za razgled malce nižje izhodišče. Peš sva šla tudi do koče, kjer nudijo tudi malice in druge jedi. Nato pa nazaj do avta, saj je bilo precej hladno, samo 16°C. Poslikala sva gorsko cvetje, tudi Planike, ki jih je bilo kar veliko, nato pa se vrnila v dolino. Namesto, da bi zavila nazaj čez most, sva zavila naravnost proti mejnemu prehodu Predel. Po nekaj sto metrih se vidi Trdnjava Predel. Ustavila sva se, na sicer neurejenemu parkirišču, saj je trdnjava precej zapuščena. Moram pa reči, da delavci trenutno obnavljajo pot do trdnjave in urejajo okolico, tako da upam, da bo zadeva kmalu obnovljena, saj je precej zanimiva. Sestavljata jo dva dela, včasih se je dalo preko predora proti pod cesto, do spodnjega dela trdnjave. Najprej sva si pogledala spodnji del z grobnico, kip spečega leva, ki je bil postavljen v novejših časih, nato pa še zgornji del. Malce sva plezala po ruševinah in odkrivala zgradbo. Ugotovila sva, da če se jo uredi, bo izjemno lepa in vredna ogleda. Tu sva se tudi najedla gozdnih jagod, saj jih je bilo veliko, očitno nihče ne hodi tod okrog, delavci pa delajo na drugi strani. Ko sva si ogledala trdnjavo sva se odpravila nazaj proti Bovcu, kjer sva se tudi ustavila za kosilo. Nato sva pot nadaljevala nazaj in se vmes ustavila tudi pri Klužah. Gre za trdnjavo postavljeno v času Napoleona. Je ohranjena in spremenjena v muzej. V notranjost nisva šla, sva pa raziskala okolico. Spodaj pod trdnjavo lahko najdemo vodnjak v katerega je speljana deževnica, ki je takrat zadoščala le za 8 dni, če ni bilo deževja. Ker pa imajo Kluže dva dela sva se odpravila čez cesto proti predoru za pešce in nadaljevala pot navzgor. V predoru kjer je prijetno hladno, sta tudi dva stranska hodnika, skozi line katerih lahko pogledamo v daljavo. Pot do Hermannove trdnjave vzame približno 20min. Zgoraj lahko vidimo neohranjeni del trdnjave, ki je spala k Klužam, obenem pa se je uporabljala v času vojne. Zaradi močnih napadov italijanske vojske, ki je kar z 200 granatami zadela to trdnjavo, je ta napol porušena. Vseeno pa lahko vidimo zidove, prostore in pa podzemne prehode, po katerih se lahko tudi sprehodimo. Iz trdnjave je tudi lep razgled v dolino. Ko sva si pogledala vse kotičke sva krenila nazaj proti avtu in se odpeljala do slapu Boka. Zaradi sušnega obdobja je bil ta manjši kot sicer, a še vedno velik. Pogled nanj je lep iz mostu, midva pa sva se odločila tudi za kratek sprehod do njega. Oz. je bil bolj pohod, saj je nekaj strmih vzponov. Prišla sva do razgledne točke, s katero sva bila zadovoljna, saj se vidi celoten slap in pa struga pod njim, bližje pa nisva več šla, verjetno pa bi se še dalo. Zaradi hude vročine sva se raje določila za pot nazaj. In tako sva se znova po celodnevnem izletu, ki je bil sestavljen iz vožnje in manjših vzponov, vrnila v kamp, kjer sva šla do Soče in se v njej malo namakala. Tako je minil še en dan najinega dopusta.

Izvir Tolminke, Javorca, Tolminska korita 19.7.

2010-07-28T11:49:00.008+02:00

Ponedeljek je bil čas za daljši in bolj naporen izlet. Dopoldne sva se iz kampa odpeljala proti Tolminu in nato zavila proti Zatolminu. Nekaj težava nama je povzročal obvoz, saj znaki niso bili popolnoma urejeni, kot so bili nato čez nekaj dni. Na cesti je oznaka za Tolminska korita desno in za Javorco levo. Zavila sva levo in se peljala po daljši makadamski poti, ki so jo v času vojne zgradili vojaki, v kasnejših časih so jo samo ojačali in uredili mostove. Ozka cesta, ki vijuga nad dolino se vije vse do izvira Tolminke, vendar je zadnji del ceste zaprt za turiste. Tako se lahko parkira ob cesti, kjer je označeno, ali se zapelje nekaj metrov še naprej, kjer je prostor za parkirišče malce večji. Ustavila sva se na večjem prostoru, kjer je čez cesto rampa, ki naznanja konec ceste za prišleke. Table nam povedo kam se iz te smeri vse pride in koliko časa je potrebno za dosego cilja. Do izvira Tolminke naj bi bila 1.15min. Ker pa sva v prospektu ugotovila, da je možno izbrati krožno pot in da se tako preko Tolminke pelješ s t.i. kurukulo, sva se odločila za to pot. Preden sva krenila na pot sva pomalicala na hribčku nad bunkerji in si zraven ogledala še njihovo notranjost, ki je v primerjavi z zunanjostjo precej ohranjena. Nato sva krenila po kolovozni poti dalje mimo kmetije, kjer nudijo svež sir. Čez nekaj sto metrov sva našla pot na desno in ugotovila, da gre za tisto krožno pot. Treba je biti pozoren, saj ni oznake. Z kurukulo, dvigalom, ki ga poganjaš na roke čez reko, sva se popeljala čez. Nato naju je čakal strm vzpon, in zopet pot pripelje mimo kmetije s kravami. Sledimo oznakam in pot nas pelje malo po gozdu, malo po odprtem in polnem kamenja terenu, nato zopet po gozdu. Pot je kar zahtevna. Šele zadnjih nekaj minut se pot začne spuščati in prečkamo star vojaški most, spodaj pa je struga, ki pa je bila čisto posušena, tako da se je videlo le belo okroglo kamenje. Pri mostu se lahko okrepčamo tudi pri izviru, ki pa je verjetno napeljan iz izvira same Tolminke, ki pa je od tega mesta oddaljena le nekaj minutk. Izviri Tolminke so razprti po celotni travnati površini in izvirajo pod kamenjem. Verjetno je ob obilnem deževju ta prostor precej bolj močvirnat, če ne celo pod vodo. Če pogledamo v smeri gora lahko vidimo ostanke plazu. Ob izvirih je postavljena tudi lovska koča, kjer sicer ni nikogar, vendar se lahko usedemo in spočijemo. Ko sva se okrepčala, s svežo vodo in sendviči, sva krenila po drugi poti nazaj. Tisti poti, ki vodi po cesti oz. kolovozu. Kmalu po izvirih se cesta strmo spušča navzdol in vijuga med terenom. Glede na to, da sva za pot nazaj, ki se je večino časa spuščala navzdol ali pa bila dokaj ravna, porabila skoraj uro, medtem, ko nas oznaka na začetku poti prepričuje da je do vrha 1.15min, dokaj nerealna. Za pot tja in nazaj sva same hoje porabila za 3.30h, večino časa za vzpon po levem bregu Tolminke. Ko sva prišla do avta sva se odpočila in se usedla v senco, saj je sonce že močno pripekalo. Hoja po soncu je bila grozno neprijetna. Vseeno pa sva se odločila, da greva tudi do Javorce, in sledila oznakam. Pot se vije po ožji asfaltirani cesti, kjer pa je prav tako prepovedan dostop za avte turistov in prišlekov. Cesta se vzpenja navzgor in je zakrita z drevesi, nato pa se obrne v drugo stran, kjer ves čas žari sonce. Ko sva prišla do cerkve, sva bila, kljub le 15min hoje (na oznaki piše 20), močno utrujena. Usedla sva se v senco cerkve in najprej počila. Nato sva si ogledala celotno cerkveno zunanjost in nato še notranjost. Gre za cerkev Sv.Duha, ki je secesijsko poslikana. Drugačna je od cerkva, katerih smo vajeni, saj je precejšen del lesen, notranja urejenost pa je popolnoma drugačna. Za vstop v cerkev je potrebno plačati vstopnino 2€. Cerkev je bila med 1. sv. vojno ohranjena, avstro-ogrski vojaki pa so jo uporabljali za zaledje. Človek, ki dela v cerkvi oz. jo predstavlja zelo rad pove kaj o umetnosti v cerkvi, o sami cerkvi in o bitkah, ki so se dogajale tu okoli, tako da je informacij dovolj, vendar pa ni reden varuh. Po ogledu, pogovoru in počitku sva se odpravila nazaj. Kot sem že dejala nama je pot navzgor vzela 15min, prav tako tudi v okolici in navzdol, tako da skupaj pride kakšne pol ure hoje. Seveda lahko sam ogled vzame še več časa. Ko sva se spustila proti avtu sva se odpravila nazaj v dolino. Čas naju je že priganjal in ogledati sva si nameravala še Tolminska korita. Na poti nazaj sva pri oznaki samo zavila levo in se parkirala na parkirišču pred vhodom. Tukaj zopet pobirajo vstopnino, vendar je videti, da jo tudi porabljajo za ohranjanje in pa urejanje poti. Pri koritih si lahko znova vzamete prospekt z zemljevidom, ki vas lahko vodi po poti. Midva sva si te zemljevide nabrala že prej, na informacijski točki v Kobaridu. Najprej se odpraviš čez most do toplega izvira, kjer izvira voda v 22°C. Nato se je treba obrniti in iti nazaj. Pridemo do sotočja reke Tolminke in Zadlaščice, kjer nas čakajo dve informacijski tabli, ena o sotočju, druga o postrvi. Nato se pot vzpne navzgor. Na desni strani se pot odcepi do Medvedje glave oz. naravnega mostu, ki je pač nastal tako, da se je kamen zaril med dve skali, in pa do Skakalc, kakor pravijo tolmunčkom reke Zadlaščice, saj je teh polno in se zdi kakor da poskakujejo. Malo me zmrazi pogled na lesena stojišča, kjer piše, da je dovoljeno le za 3 ali 4 osebe. Nato gremo zopet po poti nazaj in nadaljujemo desno navzgor proti Dantejevi jami. Zadlaška oz. Dantejeva jama je dolga kar 1140m in globoka 41m. Poimenovana pa je po Danteju, ker naj bi ta obiskal jamo in tu dobil navdih za Pekel v pesnitvi Božanske komedije. Žal jamo lahko obiščemo le z vodnikom. Nato se vračamo po cesti nazaj. Držimo se ceste in kmalu pridemo do Hudičevega mostu, ki smo ga lahko od spodaj videli pri koritih. Nato gremo po cesti dalje in pridemo do izhoda. Čas ogleda nama je vzel približno 1.10h.

Ker je bilo nato že pozno, sva ugotovila, da časa za obisk muzeja ni več in sva se počasi vrnila v Kobarid. Dal je bil zelo poln, naporen, tako da je počitek zvečer prav dobro del. Vse te znamenitosti močno priporočam, saj si je včasih dobro vzeti nekaj časa več in pogledati tudi tisto, kar ni tako dostopno. Vse poti so primerne za družine z otroki, le do izvira je boljše iti po prvotni poti naravnost, saj se hodi skozi dovolj širok kolovoz. Zanimivo je odkrivati svet tamkajšnjih voda, razbrati njihovo naravo in zgodovino skozi njihove poti in odtise na kamenju.

Kobariška zgodovinska pot 18.7.

2010-07-27T17:37:00.006+02:00

Nedelja, celo dopoldne rahel dež, z vmesnimi močnejšimi nalivi. Lenoben dan. Po kosilu se nebo kar naenkrat odpre in pokaže se sonce. Odpraviva se na Kobariško zgodovinsko pot, ki pelje poleg najinega kampa. Začneva pri številki 8, ki naznanuje italijansko obrambno črto. Na pot se podava v obratnem vrstnem redu. Italijanska obrambna črta je delno urejena, tako, da se lahko sprehodimo po določenih jarkih, vidimo sobo z pogradom za spanje, opazovalnico, kaverno, zaklonišča. Nato se pot nadaljuje dalje ob potoku Kozjak. Najprej pridemo do mostu, pod katerim pada Mali Kozjak. Če se pred ali preko mostu spustimo levo gremo lahko do potoka na spodnji strani. Nato se pot vije naprej do večjega slapa, slapa Kozjak. Ta se bohoti v votlini do katere pridemo po leseni poti pritrjeni na skale. V času nižjega vodostaja se lahko do slapu pride tudi po potoku, vendar v vsakem primeru je potrebno namočiti noge. Ko si pogledava in poslikava slap se obrneva in nadaljujema pot nazaj do brvi čez Sočo, ki je bila zgrajena leta 1998. Pot se vije najprej desno in nato navzgor v hrib. Pot je dobro označena in prehojena, tako, da ni strahu, da bi zgrešili. Ob poti navzgor pridemo do še ene italijanske obrambne črte, celo pot vodi skoznjo. Ta je sicer manj urejena, vendar hodimo po jarkih, ki so jih takrat uporabljali. Pot je rahlo strma in ima nekaj stopnic. Nato prečkamo cesto, kjer nekaj metrov nižje vidimo pot navzgor. Na tabli piše 20min do Tonocovega gradu. Najprej se ustaviš, ker zagledaš stopnico pri stopnici. Začetek poti je zgrajen iz samih stopnic, ki jih pa ni malo. Ko pridemo na vrh stopnic nas čaka še nekaj minut gozdne poti. Nato po oznakah pridemo do Tonocovega gradu, ki je v bistvu naselbina iz časa 4. do 6. stoletja in je ena najpomembnejših poznoantičnih višinskih naselbin v vzhodnih Alpah. Ogledamo si lahko nekaj izkopanih temeljev in sten hiš, zbirnik za vodo ter načrt naselbine, ki kaže, da so bile poleg hiš postavljene tudi tri cerkve. Pohvala na informacijskih tablah, drugač bi si zadevo res težko predstavljal. Razgled s hriba je prav lep. Nato se spustimo po isti poti nazaj in nato tako zavijemo levo za smer Kobarid. Ker sva šla v obratni smeri se je malce težje orientirati, vendar vidiš iz katere smeri prihaja puščica, tako, da ni problem. Pot vodi po gozdu in je kar dolga. Vmes lahko vidimo jarke, škarpe, kupe kamenja, ki so služili različnim namenom. Mislim, da bi tudi tu prav prišla kakšna informacijska tabla, ki bi bolje razjasnila te zadeve. Po dolgi poti pridemo do italijanske kostnice. Kostnico je zgradila Italija za vse padle v času 1.svetovne vojne. Tu je pokopanih kar 7014 znanih in neznanih italijanskih vojakov. Na vrhu kostnice je cerkev, ki je malce drugačna kot naše, saj ni tako zelo poslikana in kičasta, ampak izraža mirnost. Nato se spustimo do Kobarida skozi križev pot. Naj povem, da sva kljub zemljevidu in označbam zgrešila pot za drugo točko in sicer naselbino na Gradiču. Nikjer nisva opazila table, lokacija na zemljevidu pa ni tako natančna, saj sva šla po poti, ki je zarisana, a je nisva našla. Naj še povem, da kostnico in pa križev pot ureja in obnavlja Italija, kot njena lastnica. Ko sva prišla do Kobarida sva si vzela čas še za Kobariški muzej, ki spada v to zgodovinsko pot in opisuje čas 1 svetovne vojne oz. Soške fronte. Muzej ima lepo zbirko slik tako italijanskih kot tudi avstroogrskih vojakov in položajev, poleg tega ima nekaj maket, ki dobro predstavljajo obrambne linije vojske. Predstavljenih je tudi nekaj predmetov iz vojne in pa kratka predstavitev vojaka, ki piše pismo domačim domov. Poleg tega si ogledate 20min film, ki razkriva dogajanje tega časa in nas popelje v čas skoraj 100 let nazaj. Za ogled muzeja si je potrebno vzeti najmanj uro. Iz muzeja pa sva pot nadaljevala po cesti do Napoleonovega mostu, kjer je včasih stal stari most, zgrajen l.1750, ki so ga avstrijski vojaki razstrelili. Nato pa sva pot nadaljevala naravnost do kampa nazaj, saj med mostom in italijansko obrambno črto na levem bregu Soče ni nobenih informacijskih točk. In tako je minilo popoldne. Celotna pot z ustavljanjem in ogledom muzeja nama je vzela 5.30h, sicer pa je same hoje brez ogleda muzeja cca. 4 ure, če ne hitiš.

Dopust v Deželi žive vode 17.7.-25.7.

2010-07-27T12:10:00.002+02:00

In končno sem se tudi jaz odpravila na dopust in ker sem rada precej aktivna, sem se odločila za Zgornje Posočje. Torej, Kobarid, Tolmin, Most na Soči in okolico. Že prej sem načrtovala pot in znamenitosti, ki bi jih lahko tam obiskala, še preden sva se sploh odločila kdaj greva. In 17. sva se dopoldne odpravila proti Kobaridu. Izbrala sva kamp Lazar, ki ponuja ugodno lego, kakšen kilometer od mestnega središča in pa dostop do Soče. Zadovoljna sva bila z izbiro in najin dopust tako podaljšala do nedelje 25.7. Kamp je prijeten, miren, čist in ponuja nekaj gostinske ponudbe. Nastaniš se lahko kjerkoli, zraven lahko parkiraš avto, če je le prostor. Le senco je težje najti, a sva našla drevo, ki nama je nudilo senco večji del dneva. In tam sva se nastanila za nadaljnjih osem dni. Nato sva se odpravila v Kobarid, da si pogledava kje so kakšen restavracije, trgovine in podobne stvari, ki so pomembne na dopustu. Našla sva tudi info točko, kjer lahko naberete kup zemljevidov različnih poti in krajev brezplačno in pa nekaj vodnikov in velikih zemljevidov za plačati. Opremila sva se z zemljevidi in krenila dalje. Sprehodila sva se po mestu in se nato z avtom popeljala po znamenitem lipovem drevoredu, ki je dolg kar 4km. Nato sva se zapeljala nazaj v kamp in si ogledala še dostop do Soče. Minuto ali dve in že si pri vodi. Na začetku je dostop bolj odprt, sestavljen iz manjših kamnov, višje ležeče so večji kamni, je pa tam Soča bolj globlja. Seveda je mrzla, cca. 16 stopinj, vendar to mnoge kopalce ne ustavi. Sama sem se vanjo potopila le dvakrat, enkrat na tej plaži, drugič pa na raftingu, kjer te malo bolj greje obleka. Vendar pa je prijetno, po dolgih sprehodih, pohodih in bolečinah, namakati noge v tako mrzlo vodo, saj ti požene prekrvavitev. V naslednjih nekaj delih mojega zapisa, bom podrobneje opisala vsak dan od nedelje 18. dalje, poti, ki sva jih prehodila, znamenitosti, ki sva si jih ogledala in dodala nekaj lastnih komentarjev, tako pozitivnih kot negativnih. Vsekakor pa nama ni žal, da sva izbrala ta konec države, saj sva imela prijetne, aktivne počitnice, od katerih sva marsikaj odnesla.

Paulo Coelho: Veronika se odloči umreti

2010-07-13T19:49:00.002+02:00

Prejšnji teden sem prebrala knjigo z naslovom Veronika se odloči umreti. Zanjo sem se odločila na podlagi reklame za njen film, ki ga pa nisem gledala in ga tudi ne nameravam. Pa ne zato, ker knjiga ne bi bila dobra, ampak ker je film že v začetku zgrešen. Zgodba v knjigi se dogaja v Ljubljani, kljub tujemu pisatelju, film pa je posnet v NY. Torej določene stvari ne morejo biti enake.

Moram reči, da gre za lahkotno poletno branje, ki pa kljub temu pove veliko in nam odpre okno v svet psihiatričnih bolnišnic. Predstavi nam nekaj zgodb ljudi, ki so v psihiatrični bolnišnici Bistrica, v glavnem pa gre za zgodbo Veronike, ki je poskušala storiti samomor. Ko se po nekaj dneh zbudi, ji povedo, da so ji tableti, ki jih je vzela, naredili trajno okvaro na srcu in da ima pred seboj mogoče še največ teden življenja. In tako začne Veronika drugače razmišljati, spoznavati sebe, svet, odkrivati nov pogled na življenje in raziskovati radosti. Obenem spozna nekaj ljudi, ki zaradi različnih razlogov preživljajo življenje v Bistrici.

Knjiga je zanimiva predvsem za tiste, ki so se že kdaj srečali s kakšno od duševnih bolezni ali pa so imeli stik z njo preko svojcev, znancev, pa tudi za vse tiste, ki jih ta tematika zanima, ki bi si radi razširili pogled v ta problem. Ker sem študirala socialno delo in se usmerjala predvsem na področje duševnega zdravja mi je bilo poznano marsikaj iz knjige, od diagnoz, uporabe zdravil, dojemanja življenja v bolnišnici, predsodkov, tubujev do krutih metod zdravljenja in raziskovanja življenja bolnikov. Glede pogleda na duševno bolezen knjiga ni nazadnjaška, saj je povsem realna in nam odkriva resnice zaprtih ustanov. Pove nam, da je za marsikoga ustanova možnost pobega iz resničnega sveta, kjer ni omejitev, skrbi in vsakdanjih obveznosti, obenem pa je to zaprt prostor, ki ti ne daje svobode, kjer dobiš nalepko duševnega bolnika, ki te spremlja celotno življenje.

Na 67. strani avtor opisuje Veronikino doživljanje čustev preko igranja klavirja. "Po klavirju je udarila enkrat, dvakrat, desetkrat, dvajsetkrat in vsakič, ko je to storila, je jeza v njej pojenjala, dokler ni popolnoma prešla. (...) Še pred nekaj minutami je sovražila tako močno in tako silno, da ji v srcu ni ostala niti trohica zatajevane jeze. Pustila je, da so grda čustva, ki jih je leta in leta zaklepala v dušo, končno privrela na dan. Čutila jih je, zdaj pa jih ne potrebuje več, lahko gredo."

Ta prizor nam pokaže, kako lahko ljudje marsikatero čustvo skrivamo za povsem drugim čustvom ali ga kot drugačno prikazujemo. Tu je Veronika jezo izrazila, tako kot jo je dolgo skrivala, jeza je eno tistih čustev, ki se jih ponavadi izogibamo, kar je naučeno. Žalost, jeza, nelagodje in podobno so čustva, ki naj jih ne bi kazali, naj bi jih potisnili v ozadje. In tam se kopičijo, ob tem pa prikazujemo popolnoma druga čustva, ki nimajo z našimi občutji prav ničesar, razen to, da nadomeščajo prava. In ko si priznamo, da imamo čustva, tudi tista, ki so manj prijetna, za nas in za okolico, in jih lahko izrazimo, spoznamo sebe in svoje občutke in gremo lahko naprej. Tako je tudi Veronika priznala in začutila vsa negativna občutja in jih spustila naprej. Ne potrebuje jih. Prej pa jih je vedno znova kopičila. Vsako čustvo je pomembno, vsakega je potrebno izraziti, če ne nas spremlja in nam ne dopusti, da bi polno uživali čustva ugodja.

Naslednji izsek je iz strani 73, ko gre za razmišljanje dr.Igorja, zdravnika v bolnišnici. Ugotovil je, da: "Bolj ko bi bili ljudje lahko srečni, tem bolj nesrečni so." In res je. Človeku lahko daš denar, družino, zdravje, pa vseeno v tem najde nekaj kar mu manjka. Predvsem je to pogled vase. Če nisi zadovoljen sam s seboj, tudi z okolico in dobrinami ne moreš biti, saj te tvoje lastno nezadovoljstvo ovira. Potreben je pogled vase, kaj potrebujemo, kaj resnično rabimo, da bi živeli polno (in to ni avto, hiša, partner), nekaj kar lahko damo samemu sebi. Človeku ta pogled redko uspe, k temu lahko pomagajo razne terapije, v kolikor meni, da bi jo potreboval. To možnost puščam odprto. Nezadovoljni smo zaradi različnih stvari, lažje pa najdemo vzrok nekje drugje, v drugih ljudeh ali stvareh. To je lažja pot, in če popravimo kar mislimo, da nas moti in nam daje občutek nezadovoljstva, smo nato presenečeni, ker kljub temu nismo popolnoma zadovoljni. Pravim, da je vedno potrebno pogledati vase in ugotoviti kaj lahko spremenimo pri sebi, da nam bo bolje, da bomo boljše funkcionirali. Ne rečem, da bi se vsak posameznik apriori moral prilagajati okolju, sploh ne, ampak velikokrat so težave v osebi sami. Stvar je povsem drugačna, ko je človek v okolju, ki ga ovira, zavira njegov razvoj in svobodo. To je povsem druga stvar, o kateri pa trenutno ne razpravljam.

Toliko o mojem razmišljanju o sami knjigi in tudi problematiki, ki je predstavljena v njej. Mislim, da se dobro orisala knjigo, kakor sem jo razumela jaz in predstavila stvari, ki so se mi vtisnile v spomin in vplivale name.

Daniel Quinn - Zgodba o B-ju

2010-07-05T10:59:00.002+02:00

Med policami sem iskala knjige iz seznama za bralni kotiček, nakar najdem knjigo z naslovom Zgodba o B-ju. Preberem zadnjo stran, kjer piše o čem govori knjiga. In jo pač vzamem domov. Menim, da mora biti notranjost veliko boljša kot je naslov. Vendar ni. Ker tudi naslov ni slab. To izveš šele na koncu knjige. Vsaj jaz sem.

Zgodba se začne z Jaredom, župnikom, ki ga pošljejo v Evropo poiskati gospoda, ki ga vsi poznajo pod imenom B. Jared naj bi ugotovil ali je možak antikrist in kako nevaren je za cerkev. In tako nas pot popelje na odkrivanje neznanega. Jared spozna gospoda B in se uči od njega. B mu skuša predstaviti svoj pogled na svet, na njegovo delovanje in bližajočo katastrofo. Poleg dialogov, ki nam odpirajo pogled na povsem novo razmišljanje o nas, o ljudeh, pa spremljamo tudi B-jeva predavanja, ki so v zadnjem delu knjige. Počasi se nam jasni in odkriva pogled na to kako zamrežen pogled imamo, kako ne uvidimo, da ne gremo v pravo smer in kako smo pozabili našo zgodovino, ne zgodovino, ki se je učimo v šoli, ampak zgodovino, ki ji pravimo prazgodovina ali predzgodovina. Takrat je človek živel v sožitju z naravo, obdan z naravnimi zakoni, ki jih je upošteval, vendar se je na neki prelomnici nekaj premaknilo in postali smo to kar smo. Knjiga nam skuša povedati, da gremo naravnost proti propadu, proti katastrofi. Sicer moram reči, da gre za precej filozofsko knjigo, vendar če si dovolj odprte glave, pripravljen sprejeti zapisano, se ti kaj kmalu razjasni kaj želi B povedati. In ker skozi knjigo spoznaš njegove nauke, katerim težko rečeš, da niso pravilni ali da se ne moreš strinjati z njimi, si lahko tudi ti B. B je človek, ki prinaša nova spoznanja, nove poglede in razširja svoj evangelij, evangelij, ki ni bil nikoli zapisan, vsaj ne v knjigah, ampak je zapisan v naših genih. Knjiga vzbuja toliko vprašanj in razmišljanj, da je kar težko slediti. Brala sem jo po krajših delih, da jo lahko počasi razumeš in obvladaš vse zapisano. Tako kot Jared ti na koncu še vedno manjka nekaj znanja, da bi lahko postal kot prvotni gospod B, a vseeno si pridobil nekaj znanja. Knjiga ima sporočilo in želi da ga predajaš naprej. Ne glede na to, ali vam knjigo priporočam ali ne, se boste sami odločili, ali jo boste prijeli v roke. Ni vsak za takšno tematiko in takšen stil pripovedovanja, a tisti, ki je, naj jo le prebere. Če ne drugega lahko zaradi te knjige začneš razmišljati, izveš marsikaj novega in to te spodbudi k razmišljanju. In če razmišljanje ni dobro, kaj potem je?

Resnično dobra knjiga, na trenutke težje berljiva, potrebno si je vzeti čas zanjo in jo poskušati razumeti. Zanimiva razmišljanja in predavanja ter znanja se prepletajo v zgodbi in nam odpirajo pogled.

Če bi imela čas, voljo in prostor bi lahko razpredala o vprašanjih, ki so se mi porajala ob prebiranju knjige, ali pa bi zapisala moje misli, ki so nadaljevanje knjige oz. kar pač v njej ni direktno omenjenega, pa ne bom. Naj se vsak sam odloči in prebere in vsak bo dobil druga vprašanja, druga znanja, tisto, kar bo dopustil, kar mu bo nekaj pomenilo. In to bo njegova zgodba, njegovo razmišljanje, tako kot je moje razmišljanje, moje, samo moje, moj konstrukt, moja interpretacija knjige. Vsakemu dovolim njegov pogled. Nočem, da prebre mojega in je vezan nanj, že zato ker ga pozna. Diskusija se mi zdi mogoča šele, ko prebereš knjigo.

Pohod: Celje-Hudičev graben-Celjska koča-Pečovniška koča-Grmada-Celje

2010-06-28T10:38:00.006+02:00

Spet je bil čas za kakšen vzpon. Že dlje časa sva s fantom načrtovala pot skozi Hudičev graben, a ker je pot skozi veliko varnejša, če je vreme suho, sva morala počakati na primeren čas. In prišel je. Včeraj sva se iz smeri Zidani most pripeljala skoraj do Celja, pred Celjem sva zavila skozi most na desno in nato še enkrat desno. Kmalu sva opazila veliko neurejeno parkirišče pred prvim podhodom pod železniško postajo. Parkirala sva se in po smernicah odpravila proti Hudičevem grabnu. Pot vodi kakšne pol ure po cesti, ta se čedalje bolj oži. Naj vas redki smerokazi ne zavedejo, ste na pravi poti. Sama sva se nekajkrat vprašala, če greva sploh prav. Na vrhu vasi se zavije desno na gozdno travniško pot. Pot je ravna, malce se izgubi v travniku, kjer ni shojene poti in prav tako ne smerokazov, a nadaljujemo naravnost. In tako pridemo do začetka Hudičevega grabna. Najprej je pot kar složna, nekaj večjih kamnov, malce drsi, a ni problemov. Na določenih odsekih sva lahko namesto klinov vseeno hodila po potoku navzgor, saj ni bilo veliko vode. Sama sem se vseeno rajši posluževala klinov, saj zaradi kratkih nog ne morem delati daljših korakov. So pa vmes odseki, kjer so klini še kako potrebni, saj je stran čisto ravna, odrezana. Naprej pa je spet lažje, nekaj izklesanih stopničk, peska, zemlje in kamnov in že sva bila na vrhu. Naj povem, da je prav luštno hoditi po takem grabnu, sploh v tem vročem vremenu, saj si ves čas v senci in hladi te vodni hlad. Nato pa sva pot nadaljevala v malo desni smeri po hribu naprej. Pot je rahlo strma, nato pa se na vrhu malo poleže, kar pride zelo prav. Spet sva prišla do križišča, ki naju usmeri k Celjski koči. Še slabih 10min hoda in že sva bila tam. Naj vas ime koča ne zavede, saj je zgoraj pravi hotel in sploh ne veš če kot planinec spadaš tja. Poleg tega, da je tu pozimi smučišče imajo poleti bobkart stezo, katero sva tudi preizkusila. Pot iz Celja do Celjske koče, skozi hudičev graben nama je vzela približno uro in petinštirideset minut, saj previdnost pri Hudičevem grabnu ni odveč. Po malici sva se odpravila nazaj po poti, po slabih petih minutah se pot odcepi za Pečovniško kočo in Grmado. Pečovniška koča je od Celjske oddaljena kakšnih 10min in se imenuje tudi Koča pod Grmado. Nadaljevala sva mimo koče naprej proti Grmadi. Še kakšnih 20 do 30min in že sva bila na vrhu. Na vrhu naju je pričakal lep razgled proti Celju, mestu samem, na grad in celotno okolico. Spočila sva se, poslikala razgled in ostalo ter pozvonila na zvoncu želja. Poleg zvona želja je na vrhu tudi križ, ki se vidi tudi iz doline same. Ker je bila pot direktno v dolino precej strma, sva se odločila, da se vrneva po isti, sredi poti krenila desno navzdol, rekoč, kaj lahko sploh zgrešiva in nadaljevala. Po dobri uri sva prispela v dolino. Pot navzdol, ki vodi direktno do Celjske koče je res bolj turistična. Del poti je oblikovan v stopnice, pot je široka sestavljena večinoma iz peska. Resnično bolj za družinske izlete in ne za pohodništvo, saj je precej bolje hoditi po gozdnih poteh. Sploh pa je velik del poti speljan na čisto odprtem in si tako izpostavljen direktnemu soncu, kar pa v tej vročini ne pomaga najbolj pri vzponu. In tako sva v slabih 4 urah prehodila krožno pot. Dol sva prišla nekaj metrov stran od parkirišča, kjer je oznaka za Celjsko kočo. Zopet nekaj žuljev, a dober občutek, da sem zopet naredila nekaj kilometrov, občutila energijo ter zopet pogledala v dolino navzdol in se opajala z razgledom. Vsekakor priporočam takšen izlet, saj ni tako zelo naporen, le primerno obutev je potrebno imeti ob Hudičevem grabnu.

"Počitnice"

2010-06-24T11:58:00.005+02:00

Danes je dan kot vsi drugi. Vsaj zame. Ne pa za tisoče učencev in dijakov, katerim so se danes začele počitnice. Še se spominjam, ko sem bila tudi jaz med njimi in vneto pričakovala zadnji dan šole. To, da smo bili več kot dva meseca popolnoma brez skrbi, vsaj glede šole, pa tudi še glede marsičesa, je za nas pomenilo nekaj več. Nekaj kar se veseliš, kar komaj čakaš, kar te navda z energijo, kar ti daje svobodo. In kot vse, tudi to mine. Ne da bi zdaj žalovala za preteklostjo. Moram reči, da so bila študentska leta veliko lepša, boljša in produktivnejša kot leta osnovne in srednje šole. V času študija si si oddahnil, ko si na e-studentu preveril še zadnji izpit. In šele potem so se zate začele počitnice, pa naj je bilo to sredi junija, konec junija, julija, včasih pa tudi septembra. In zdaj? Kako naj rečem temu mirovanju? Počitnice že niso, saj se ne počutim tako svobodno, veselo in navdihujoče kot sem se, ko sem si počitnice resnično zaslužila. Gre za čas, ko sem v pričakovanju, ko čakam na odgovore prošenj, ko že snujem zamisli za nove. Nikakor pa to ni čas, ki bi ga bila vesela. Seveda mi paše nekaj umirjenosti, lahkega tempa, ki me obdaja in tega da si lahko vzamem čas za izlet, dva ali pa krajše počitnice, pa vendar. Trudila sem se, da sem prišla do sem in naravno je, da pričakujem, da bom lahko izpolnila mojo željo, trud in veselje s tem, ko bom dobila delo. To je moj cilj. Trenutno največji, ki pa počiva, čaka za vogalom in upam, da ga bom kmalu našla. To je moje prvo poletje, ko dejansko nimam počitnic. Skorajda si ne morem predstavljati. Naslednje šolsko leto ne bom zopet sedla za klopi. In v bistvu me šolsko leto ne determinira več. Razen, če bi mogoče dobila delo v šoli. Sicer pa ne več. Gre samo še za leto, tedne in dneve. Od 1. januarja do 31. decembra. Leto kot tako. 17 let sem imela v glavi večinoma šolsko leto, sedaj pa ne več. Kot da sem zamenjala čas. Spremembe. Zadnje čase jih je toliko, da je skorajda preveč. A vendar sem delala, močno delala, rasla ob znanju, ga črpala in se trudila, da sem prišla do sem. In še naprej se mislim truditi, da pridem tudi dalje. Vsako spremembo sem preživela, ni jih bilo malo, in tudi te bom. Počasi, z majhnimi koraki, kakor mi tudi ustreza, bom prišla do cilja. Če pa bo treba stopiti hitreje, ubrati daljše korake, bom storila tudi to. Pripravljena sem. Pripravljena na nove izzive, nova dela, znanja in vse kar mi lahko pomaga rasti in izpolniti moja pričakovanj in cilje. Nočem pasti v tok brezupa, slabega mišljenja, zato vsakič, ko se znajdem pred tem, poglobim svoje misli in si rečem: Če sem prišla do sem, zakaj ne bi prišla še dalje? In grem. Danes, jutri in vsak naslednji dan.

Trdinov vrh 30.5.2010

2010-06-23T08:48:00.002+02:00

Danes sem se spomnila, da nisem zapisala zadnjega vzpona. Konec prejšnjega meseca sva se s fantom v bolj oblačnem vremenu odpravila proti dolenjskemu koncu, Gorjancem, natančneje Trdinovem vrhu. Je najvišji vrh na Gorjancih, ki je visok 1178m. Poleg tega pa je tudi mejni vrh med Slovenijo in Hrvaško, zato naj vas ne preseneča, da je na vrhu postojanka tako za Slovence kot tudi Hrvate. Prav tako je to tudi vrh Sv.Gere.

Pa gremo od začetka. Pripeljemo se v Gabrje, vozimo po ozki cesti in kmalu zagledamo usmeritev za Trdinov vrh na parkirišče. Na makadamu parkiramo in se peš odpravimo dalje. Naj vas ne zmede, tako kot je naju, puščica, da gre pot za Trdinov vrh desno, markacije pa vodijo levo. Sledimo puščici. Potem pač zavije levo, ker desno je hiša, naj omenim, da ni nobene markacije. Nato pa je pot bolj natančna in označena in ni več možnosti, da bi zgrešili. Sicer je skozi gozdne poti speljanih en kup poti, pa vse vodijo v isto smer. Držimo se markacij. Večina poti vodi skozi gozd, kar je prijetno, če je bolj toplo. Po dobri uri pridemo do Gospodične. To je izvir sveže vode, kjer so včasih imeli celo bazen, t.i. toplice. Sedaj tam stoji gostišče. Lahko si odpočijemo. Prav tako pa za malo bolj lene, dobro izhodišče za na vrh, saj nas od njega loči le še slaba ura, cesta pa je speljana do gostišča. Sicer cesta vodi tudi do vrha samega, vendar bom to pustila na strani. In nato nadaljujemo drugo polovico poti. Večkrat prečkamo cesto, menjujemo gozd in nizkoraslo grmičevje. Na koncu, v zadnjih desetih minutah nas čakajo zelo strme stopnice. Ko jih premagamo smo že na vrhu, na razgledni točki. Sicer je razgleda bore malo, nekaj ga pa je, vidimo lahko Novo mesto, avtocesto in bližnje kraje v isti smeri. Nato stopimo dalje kjer lahko od blizu vidimo oddajnik, star razgledni stolp, ki se skriva malce naprej med drevjem in pa še dalje, hrvaško vojsko. Ob oddajniku lahko opazimo razbitine cerkve Sv.Jere, ter iz kamna narejeno njeno miniaturo. Na desni strani pa je hrvaška postojanka. Vreme je bilo malce hladno, zato je priporočljivo imeti dobro obleko, saj na nekaterih koncih veter kar dobro vleče, medtem, ko so drugi povsem mirni in brez vetra. Trdinov vrh je kar precej obiskan, ne sicer tako, da bi bila gužva, vendar je ljudi kar nekaj. Veliko jih štarta iz Gospodične.

Nazaj se gre po isti poti, mimo Gospodične, kjer lahko popijete nekaj kapljic te mladostne vode, kot ji pravijo in se odpravite dalje.

Kljub slabemu vremenu je bil vzpon dober, zadovoljiv. Ni preveč strm, vendar se ves čas vzpenja, enkrat manj, drugič več, zelo strmih predelov skoraj ni. Uživala sem, na začetku me je mučila bolečina v nogah, še od kolesarjenja, nato pa je tudi ta popustila in nadaljevala sem bolj samozavestno in dobre volje.

In to je bil še en osvojen vrh. Še en štempelj v najini knjižici. In še en dokaz zame, da mi lahko uspe, če le hočem.

Aktivna jaz

2010-06-21T20:06:00.002+02:00

Zadnje obdobje ni bilo nič kaj obetavno. Nisem bila tako aktivna kot sem pričakovala, vendar vedno nisem bila sama kriva za to. Obdobje je od 29.5. do 21.6.

30.5. sem bila na pohodu, takoj naslednji dan pa sem zbolela. Visoka vročina, slabo počutje, pekoča koža. Naslednje dni pa je od tega ostala samo še utrujenost in slabo počutje. Telo je podleglo in potrebovala sem počitek, zato ves teden nisem redno telovadila. Pa tudi zadnje dni se nisem veliko trudila k aktivnosti, sicer sem želela iti na kakšen pohod pa vreme žal ni dalo.

Torej, rezultat tega je:

1x pohod 3.30h

1x hoja 2h

1x kolo 55min (več kot pol kilometra samo v hrib)

5x vadba (3x 15min, 2x 20min)

-en dan bazena

Zelo malo, premalo. Aktivna sem bila le 9 dni od 24, kar je krepko pod mojim povprečjem. Poleg tega sem imela le slabe 6ure in pol aktivnosti zunaj in in slabo uro in pol vadbe doma, kar skupaj nanese le 8h vadbe ter bazen. Naslednja bilanca mojih aktivnosti mora biti boljša, telovaditi moram bolj redno, večkrat moram izvajati tudi aktivnosti zunaj.

Mirjana Bobić Mojsilović - Dnevnik srbske gospodinje

2010-06-21T10:13:00.002+02:00

Knjiga, ki nam odpira vpogled v zgodovino Balkana. Zgodovino Srbije od časa Tita pa vse do razpada Jugoslavije in leta 2000. Pisana je v obliki dnevnika. Vseskozi nas spremlja razmišljanje deklice, mladenke, ženske Anđelke, ki razmišlja o svojem življenju. Ker so napisana večino razmišljanja je treba knjigo pozorno brati in ne le prelistavati, saj lahko izgubimo pomembne delčke zgodbe. Naslovi poglavij izgledajo kot nekakšen opis te gospodinje, a vsebina je čisto drugačna. Recimo v poglavju Imam modre oči, sicer izvemo, da ima Anđelka res modre oči, a izvemo tudi, da naj bi pravi srbi prav tako imeli modre ali svetlo rjave oči, kar je temnejšega je že mešano s turškimi narodi. In tako se zgodba vedno znova poglablja v samo Srbijo, v njeno bistvo, življenje vsakdanjega človeka. Čeprav je Anđelka predstavljena kot nacionalistka skozi večino zgodbe, pa ne dobimo vtisa, da nam to razmišljanje vsiljuje, saj obenem kot utež predstavlja svojo mater, ki še vedno hrepeni po komunizmu in enakosti vseh narodov. Vedno znova se krešejo mnenja med obema stranema. Vedno znova pride do vpogleda v eno in drugo razmišljanje. Vse to pa nam prikazuje razklano Srbijo v času razpada Jugoslavije. Predstavljeno je mnenje večine Srbov, eni so za vojno, spet drugi niso, a vendar so vsi tako ali drugače zmanipulirani s strani predsednika, medijev in poročevanj. Anđelka se šele proti koncu knjige zaveda kako napačno je bilo njeno mnenje. Šele ko izve resnico o svojem narodu, o njihovih zločinih, ki so jih pred svojimi ljudmi tako vneto skrivali, se zave, da ni imela prav. Pa vendar ji ne moremo soditi, kot večini Srbov ne.

Knjiga je resnično dober prikaz Srbije tako za tiste, ki so razpad Jugoslavije doživeli, kot tudi za nas, ki smo kasnejših generacij. Zanimivo je videti svet skozi oči Srba, človeka, ki mu je bilo preko številnih govoric in govorov rečeno, da je najboljši. Srbije, ki naj bi bila ena boljših držav, kjer je vse lepo in dobro. In pogled na to kako stvar doživljajo ljudje, srbi. Kako lahko nacionalizem v ljudeh popolnoma zapre oči realnosti. Kako lahko ljudje kljub vsej bedi in razočaranjem verjamejo v svojo državo in to, da so najboljši. In kako so na drugi strani tisti, ki ne odobravajo dejanj nove Srbije, ki jih je sram da so srbi. Kako se mora človek, če se ne strinja z dejanji svoje države, sramovati tega kar je, skrivati. Prispodoba tega se dobro pokaže v imenovanju hrane, pasulj ni bil več pasulj, ampak je bila fižolova pašta. Sicer pa je v knjigi en kup prispodob, ki nam še bolj odprejo pogled v zgodovino države. Včasih je potrebno brati med vrsticami, ne samo direktnih besed. Treba je najti globlji pomen.

Ni čudno, da avtoričine knjige niso želeli javno objavljati in jo propagirati. Tako kot so vase zavarovani tega niso smeli dopustiti. Srbija je v tej knjigi preveč gola, preveč razgaljena. Vse preveč je resnic, ki bolijo. A vendar je prav, da svet izve. Da izve vsak bivši Jugoslovan. To je zgodba tisočih Srbov, ki so preživeli to obdobje, ne samo ene, Anđelke.

Kaj naj osebnega rečem o knjigi. Čeprav sem za branje porabila več časa, kot za kakšno drugo lahkotno branje, pa sem izvedela veliko. Veliko tistega, česar nisem vedela. Ko se je odvijala vojna, borbe za samostojnost držav sem bila še premajhna, da bi doumela. Spomnim se kako smo na rtv1 gledali posnetke, kako so Srbi napadali Bosno. Pa vendar nisem bila vpletena, niti fizično niti čustveno. Sedaj, ko sem prebrala to knjigo, mi je tema bližje. Menim, da jo bolje razumem. In mislim, da je prav, da jo upoštevam, saj mi ne vsiljuje enega mnenja. V vsaki vojni so žrtve, tako na eni kot tudi na drugi strani. In v vsaki vojni so žrtve v drugem pomenu besede, torej, zmanipulirani ljudje, ki jih v neko mišljenje vlečejo določene vplivne osebe. In čeprav smo ljudje individualisti, samo tudi kolektivisti. Moramo priznati, da človeka ni težko zmanipulirati in ga naučiti nasilja ali mišljenja, da so najboljši, boljši od drugih. Za to človek ne potrebuje veliko. Le bedo in malo spodbude in že je tam. A vendar dejanj Srbov kljub temu ne opravičujem. A malo bolje razumem tiste, ki so verjeli, ki so doma čakali na novice, ki so bile omejene in enostranske, a tega niso vedeli. Mnogim je danes žal, mnogim ni.

In še nekaj misli iz posameznik odsekov knjige. V začetku knjige avtorica piše o tem kako so se v šolah učili o Cankarju. O tem kako je zatajil mater. In izvleček iz tega je bil, da kljub bedi, revščini ali čemurkoli, matere ne smemo zatajiti. Mati je mati. In da nikogar ni bilo treba biti sram, ker je reven. To je bilo še v času Jugoslavije in Tita. Danes, ko v šolah beremo Cankarjeve zgodbe, vedno iščemo neki skrivni pomen, pomen med vrsticami. Nihče od učiteljev pa ni neposredno rekel, da je Cankar zatajil mater, in da se to ne počne. Ne, ne iščemo vrednot. Niti ni nihče rekel, da je bil Cankar razvajenec, mamin sinko, ki mu je mati mogla za vsako ceno prinesti kavo. Ne, iščemo skrivne pomene. Ne pogledamo pa dejanske zgodbe, kar nam dejansko piše. V šolah bi moralo biti več tega. Iz knjig lahko potegnemo marsikatero vrednoto, dobro besedo, ki se lahko usede v srce šolarja in tam ostane.

Kopiram še misel avtorice iz 73. strani:

"Resnica o vsakem od nas je seveda boleča. Nihče ne more o sebi govoriti samo popolne resnice, nikoli. Nihče ne bo rekel: "Jaz sem gnoj," če ne bo v kaj takega ravno prisiljen. in kdo ti bo za to hvaležen? Nihče ne bo nikoli opravil popisa svojih hudodelstev, podlih misli, zavestnih prevar, škodoželjnosti, svojih laži; prav tako ne bo nikomur, niti sebi, izstavil seznama trenutkov, v katerih je izpadel neumen, šibek, nedorasel ali ponižan, prevaran in ničvreden. Resnica o vsakem izmed nas je boleča."

Mislim, da tu ni ničesar za dodati, da sam citat pove vse. Resnico, resnico o vsakem izmed nas.

"Takšna je bila ta ljubezen, univerzalna in naučena. Ljubezen, ki jo je moja generacija posrkala, če že ne z materinim mlekom, pa vsaj z mlekom, ki smo ga dobivali za malico v osnovni šoli. danes vem, da je šlo za ljubezen, za kakršno se odločajo večvrednejši, kar pomeni, da je v osnovi izhajala iz rasizma. "Ljubim vse ljudi na svetu - tudi črnce, Cigane in Šiptarje," sem govorila kot vsi drugi iz mojega razreda, oči naše učiteljice pa so se solzile od ganjenosti. danes mi je jasno, da je bilo že samo izbiranje, na primer črncev, Ciganov in Šiptarjev jasen znak, da s to univerzalno, občečloveško ljubeznijo nekaj ni bilo v redu. "Tudi oni so samo ljudje, kot mi," je bil ključni stavek, ki je pojasnjeval razliko in izražal pomilovanje, ki smo ga mi čutili do njih; stavek, ki nas je povzdignil nad njih, ki smo jim naklonili pravico, da so z nami, ker jih imamo radi. takrat pa, takrat sem mislila, da pripadam najboljšim otrokom na svetu in da je to dovolj."

Na prvi pogled nerasistično obnašanje in vedenje, ki prikriva rasizem v samem temelju. Besede, ki že same po sebi temeljijo na rasizmu, na razlikovanju. Misel, da morajo obstajati drugi, ki jih lahko označimo za take in rečemo, da jih imamo radi, da izgledamo kot najboljši. Že z poimenovanjem delamo razlike. In kot pravi avtorica se tako dvignemo nad tiste, za katere pravimo, da so nam enaki in da jih imamo radi. Ujeti v lastno zanko, vendar se tega ne zavedamo, dokler stvar ne pogledamo pobližje ali nas kdo seznani z njo. Če smo dovolj odprti bomo uvideli našo napako in iskali druge načine, če ne, nam še vedno ostane navidezno in nerealistično strinjanje, da smo vsi enaki.

Resnično priporočam knjigo tistim, ki jih ta tema zanima. Ki je odprt za nove poglede na srbski narod in ki skuša najti resnico, spoznati delovanje sistemov, ljudi posameznikov, skupin in množic.

Postala sem uni.dipl.socialna delavka

2010-06-14T10:01:00.002+02:00

In je mimo...moja diploma namreč. V petek 11.6.2010 sem uradno postala uni.dipl. socialna delavka. Že ob 9h zjutraj sem imela uro zagovora. Bila sem vsa neučakana in precej živčna, saj nisem vedela kaj naj pričakujem. Najprej me je presenetilo to, da sta bila v komisiji le dva člana, saj se je tretja članica nekje zadržala. Potem so sledile težave s ključkom, na katerem sem imela predstavitev v powerpointu, zato sem priključila kar svoj računalnik. In po nekaj minutni zamudi, ki je nastala zaradi zamude mentorja in tehničnih težav, sem končno začela svojo predstavitev. Na powerpointu sem imela v večini napisane le najpomembnejše besede in pa določene citate iz intervjujev, ki so dopolnjevali moj govorni nastop. Predstavitev je bila kratka in jedrnata, imela sem manj kot 10min, saj se mi zdi, da je bolje govoriti krajši čas, kot predolgo. Vedno pa je potrebno razmišljati tudi o tistih, ki čakajo na zagovor za nami. Čeprav smo v tem primeru imeli zagovor le jaz in pa kolegica in kolega, ki sta imela diplomo skupaj. Med predstavitvijo sem bila malce živčna, a vendar sem se nekako umirila in kolikor toliko dobro predstavila moje delo. Nato pa sem se usedla pred komisijo in počakala na komentarje in vprašanja. Najprej je komentar podal moj mentor, ki je razložil moj namen naloge in podobno, omenil je tudi nekaj podrobnosti, ki sem jih jaz pri predstavitvi izpustila, nato pa mi zastavil vprašanje o tem, kako bi lahko socialna delavka v šoli pripomogla k večjemu sprejemanju in toleranci. Prav tako je bilo vprašanje tudi zakaj so učenci v šolah tako netolerantni in diskriminatorno usmerjeni proti učencem tujim državljanom. Na ta dva vprašanja sem lahko odgovorila brez težav, saj sem dobro spoznala to problematiko tekom raziskovanja in predelovanja literature. Nato pa je bil na vrsti drugi član komisije, ki me je sprašal kar štiri vprašanja. Spraševal me je večinoma teoretična vprašanja, od tega zakaj moramo omeniti etnično občutljivo socialno delo, če pa že imamo socialno delo, kateri so dejavniki, ki vplivajo na sprejemanje in vključevanje učenca v novo okolje. In pa še dva vprašanja, katera sem pozabila. Verjetno zaradi živčnosti, saj me je pri vsakem vprašanju bolj oblivalo. Mislim, da na koncu nisem izgledala več tako kompetentna in samozavestna kot sem na začetku. Skušala sem čim boljše odgovoriti na vprašanja, vendar me je vmes tudi izdala živčnost. Težko sem razmišljala in ker sem skušala zajeti vse, sem se zmedla in nekaj stvari tudi pozabila. Tega ne bi smela. Ne bi smela dopustiti, da me živčnost tako iztiri. Čeprav mislim, da sem nekako vseeno dobro izpeljala, kljub manjšim težavam. Toliko vprašanj sem dobila zato, ker tretje članice v komisiji ni bilo in pa ker smo imeli dovolj časa. Moram pa reči, da nisem pričakovala tako zapletena vprašanja. Vprašanja niso bila točno zastavljena oz. da bi lahko neposredno poznal odgovor, ampak tako da si moral precej razmisliti kako boš odgovoril. Verjetno je tako tudi prav, saj gre za diplomo in ne standardni zagovor nekega manj pomembnega izpita. In to lahko pričakujemo, vsi diplomanti. Lahko gre lažje, lahko težje, verjetno predvsem odvisno od komisije. Zato je dobro, da imamo mentorje, ki si vzamejo čas za nas, ki nas dobro usmerjajo in nam pomagajo, da zajamemo vse kar je pomembno. No, v glavnem. Po dobrih 20 min se je končal tudi del z komentarji in vprašanji in na vrsti sta bila moja kolega. Nato smo vsi skupaj zapustili prostor ter se po minuti ali dveh vrnili in izvedeli ocene. Z zapisnikom o uspešno opravljenem zagovoru smo se nato napotili v referat, kjer so nam vzeli študentske kartice in nam sporočili, da dobimo potrdila o naši izobrazbi enkrat naslednji teden. In tako danes čakam, da dobim potrdilo s katerim bom lahko uveljavila svoje pravice in obveznosti ter uredila vso potrebno dokumentacijo. Do takrat pa sem nekje vmes, nisem več študentka, kar je jasno, obenem pa se ne morem prijaviti na zavod za zaposlovanje, dokler pač ne dobim potrdila.

In tako je minil dan, ki je bil pomemben korak v mojem življenju. Mislim, da to šele dojemam. Ne vem če sem si čisto jasna v tem, da je študija resnično konec in da sem dobila izobrazbo za katero sem se vsa ta leta toliko trudila. Postala sem diplomantka. Mogoče res čez noč, a trud za to je trajal več let. In ponosno povem, da sem prva v naši družini, ki sem uspela z izobrazbo priti tako daleč. Upam, da jo bom znala dobro izkoristiti in uživati v njej in v delu, ki sem si ga pred petimi leti izbrala. Ni mi žal, da sem se odločila za ta faks, ni mi žal, da sem postala socialna delavka, kljub temu, da delavnih mest ni. Izbrala sem si tisto, kar rada počnem, kar mislim, da me lahko izpopolnjuje in v čemer lahko rastem. Upam, da bo tudi moja služba tako polna, zanimiva in mi bo omogočala dobro življenje, življenje v katerem bom uživala, ko sem bom lahko vsak dan prebudila in z nasmehom odšla v službo. Vendar vse to še pride. Samo počakati je treba, saj se mora še vse zgoditi in razjasniti. Dotlej pa se bom trudila, da bi lahko, kolikor bo mogoče, izkoristila svojo izobrazbo.

Nikon Jaz sem ...

2010-06-04T14:29:00.003+02:00

Kot ena izmed mnogih sem se prijavila na Nikonov natečaj. Izbrala sem si frazo JAZ SEM sveža, ker moja slika pač predstavlja svežega tulipana pokritega z jutranjo roso. Slika je iz dvorišča mojega fanta, kjer je vedno cvetoče in pestro obarvano. Prepričana sem, da slika ni kar tako, saj je zanjo potrebnega kar nekaj truda, da tako zajameš barvo tulipana in obenem kapljice rose, ki polzijo po njem. Ne prepričajo me slike, ki niso avtorske, ki so skopirane iz kakšne internetne strani. Bolj me navdušijo slike, za katere se je resnično treba potruditi ali pa ki nastanejo kar tako, iz trenutka. Na fotografijah obožujem barve in naravo. Rada slikam živali in poglede iz različnih krajev in koncev. Prav tako je lepo slikati tudi vodo, sploh potočke.
Slika, izbrana za ta tečaj je slučajno tulipan, ker se mi je zdela še najlepša in še najbolj posebna iz vse zbirke mene in mojega fanta odkar skupaj fotografirava. Upam, da kdo to ceni tako kot jaz in bo že zato podpiral moj namen. Sprejemam tudi komentarje...
Povezava je na desni strani pod imenom: jaz sem sveža ali pa spodaj:
http://jazsem.nikonsvet.si/gallery/47/item/7022

Celotna slika pa je:

Hvala!

Boris Kolar: Iqball hotel

2010-06-03T17:11:00.003+02:00

Odločila sem se, da bom sodelovala v bralnem projektu naše knjižnice. In sicer Valvasorci beremo skupaj. Namen tega je, da pridejo v ospredje tudi knjige, ki so vse prevečkrat spregledane. Poleg tega je namen tudi, da knjige dobijo komentarje, te pa lahko usmerjajo bralce v to ali jih bodo prebrali ali ne.

Na voljo je 21 knjig, vsak naj bi prebral pet izmed njih, med katerimi sem si že označila nekatere, ki me glede tematike bolj privlačijo kot druge. In prva na vrsti je bila knjiga z naslovom Iqball hotel.

Kaj naj rečem o tej knjigi? Na začetku me ni povlekla k sebi, tako, da sem jo precej s težavo brala. Šele nekje na sredini sem se ujela v njen tok in začela povezovati njeno zgodbo in razumeti ozadje. Čeprav ga mogoče niti na koncu nisem. Zame osebno precej težka knjiga, ker gre za nenehno preskakovanje miselnega toka. Poleg tega se pisatelj ves čas zapleta v mrežo svojega poklica, biologa, in z natančnostjo opisuje dogajanje med žuželkami, večjimi živalmi, vedno znova omenja veter, ga opisuje. Mislim, da se tukaj lahko človek kaj hitro izgubi. Zgodba večinoma govori o treh glavnih junakih, zanimivo je, da so vsi belci, priseljenci v Afriki. Prvi glavni junak je človek, ki sredi puščave, v bistvu sredi ničesar postavi hotel, po katerem je imenovana tudi knjiga, saj je rdeča nit celotne zgodbe. Drugi je misijonar, ki vedno znova preklinja črne ženske, saj naj bi te zavajale moške. Tretji pa je bivši vojak, ki pripoveduje izjemne zgodbe. Čez polovico knjige se ugotovi, da so vsi trije junaki nekako povezani, čeprav se dva med seboj niti ne srečata. Poleg tega je tu tudi časovni vložek, ki ga najbolj občutimo na koncu knjige, ki preskoči kakšnih 60 let naprej.

Knjigo mi je bilo precej težko brati. Mogoče tudi zato, ker že lep čas nisem poskusila brati kaj podobnega, ali pa tudi zato, ker me enostavno take knjige ne pritegnejo. Sicer je na koncu priporočilo, da si knjigo preberemo vsaj še enkrat, če ne celo dvakrat, da bi razumeli celotno zgodbo, dogajanje in pojavo. Vendar me knjiga ni toliko prepričala, da bi jo šla brati še enkrat. Mislim, da sem dokaj pozorno brala, razmišljala, saj sem v knjigi iskala neko rdečo nit, neko zgodbo za vsem tem ozadjem, nek smisel, ki pač že mora biti. In mislim, da mi je večina tega prav uspela, saj, ko sem brala priporočila knjige na zadnjih straneh, je prijateljica pisatelja povedala, kdaj je ugotovila kakšno povezavo in razumela določeno dejanje, ali pri prvem, ali drugem ali celo tretjem branju. Večino tega sem jaz ugotovila že v prvem. Vendar ni vrag, da ne bi knjige bolje razumela, če bi jo prebrala še enkrat. Pa nimam volje do tega. Tako sem v majhen kvadratek na listu, ki je namenjen mojemu mnenju napisala: "Miselni tok pripovedovalca vedno znova preskakuje, zato je potrebna dobra koncentracija ob branju. V knjigo se je treba poglobiti, če jo želite razumeti. Preveč je vmesnega razpredanja." In že je bil kvadratek poln. Raje bi k temu dodala ta zapis na blogu, mislim, da bi marsikateremu bralcu bolj osvetlil pogled, kot pa ti trije kratki stavki.

Knjigo bi priporočala predvsem bralcem, ki imajo radi težje knjige, ki se radi poglabljajo vanje in v njih iščejo smisel, ki je ponavadi zakrit. Prav tako bi jo priporočala bralcem, ki so navdušeni nad puščavsko naravo. Ne morem trditi, da je knjiga slaba, ker ni, a vendar me njen žanr ni navdušil, pisatelj pa je imel verjetno velik razlog, da jo je pisal celotnih 10 let.

Korak naprej

2010-06-01T15:34:00.002+02:00

Danes sem dobila pošto. Zdaj je dokončno. 11.6. bo dan, ko bom prestopila korak od študenta do iskalca zaposlitve. Dobila bom nov status. Status odraslega, ki plačuje davke, ki nima ugodnosti, ki išče zaposlitev, ki dela in služi, ki si ustvarja družino. Adijo študentske ugodnosti, adijo neurejeni urniki in adijo štipendija. Saj ne, da bi izrabljala študentske ugodnosti, bone za prehrano skoraj nisem kupovala, niti nisem obiskala na ducate študentskih žurov, sem pa vedno znova kupovala karte za kino ali pa bordanje s popustom za študente. Zdaj bo treba odšteti kakšen evro ali dva več. Pa tudi to me ne boli tako kot to, da ne bom več študentka. Že lansko leto, ko sem zaključila z izpiti in predavanji mi je bilo nelagodno. Nič več predavanj, nič več sedenja v polni ali pa napol prazni predavalnici, nič več kofetkov med predavanji, sendvičev iz avtomata, Ljubljane, stanovanja, nič več vsakodnevnih stikov s kolegi s katerimi smo skupaj hodili na faks celotna 4 leta. Sedaj pa je tu še izguba statusa. Mogoče se komu zdi, da pretiravam, zato o tem nerada govorim, ampak če pogledam globlje, me prav zmrazi. Čez slaba dva tedna bom diplomantka, uni.dipl.socialna delavka. Super. Uspelo mi je. Ampak. Urediti bo treba na tone papirjev, skakanja bo iz ene ustanove v drugo, pisanje na tisoče prošenj, upanje na delovno mesto za pripravništvo. Vedno znova bo treba biti pozoren na malenkosti, ki ti lahko odžrejo zaslužek ali pomoč. Tako kot sem sedaj vsako leto podaljševala štipendijo, bom sedaj morala socialno pomoč, no, vsaj dokler ne najdem zaposlitve. Pa vendar bi tako zelo rada delala in služila lasten denar. Bila samostojna. Status odraslega mi še ne pomeni popolne samostojnosti, vsaj ne dokler bom živela doma in dokler me bo preživljal kdo drug. Če ne bo službe bo socialna pomoč, vsi pa vemo, da je z 200€ precej težko živeti spodobno ali pa v svojem stanovanju. Ampak če mi uspe najti službo in imeti stalen dohodek se bodo zame odprla vrata v samostojno življenje. To je moj cilj, že od nekdaj. Imeti lasten dom, družino, službo in življenje. Mogoče ne bo popolno, pa vendar nekaj bo. Mogoče je to, da se bom morala preživljati sama, toliko težje od tega, da sem študentka in me preživlja družina, pa vendar to ni v moji naravi. Upam, da je pred mano svetla prihodnost, to me drži pokonci. Upanje. Saj trenutno vidim le temo, temo v kateri tipam. Ne vem kaj bo prinesel jutrišnji dan, niti ne vem kaj bo prinesel datum 11.6. Vem le, da takrat ne bom več študentka in da bom dobila nove obveznosti, pa tudi ugodnosti, a vendar bo teh manj, kot jih je bilo do sedaj. Kaj bo pa naprej pa je še bolj črno. Popolna tema. Zato obstaja upanje. Upanje v dobro. In to me žene dalje. Upanje, da se tudi zame najde prostor. Prostor kamor spadam in kjer bom lahko dajala delček sebe in ob tem dobivala delčke drugih nazaj in tako polno živela.

Zadnjič sem staremu atu rekla, kako nam je vedno v glavo vcepljal misel, da naj se učimo in hodimo v šolo, da bomo imeli službo. In sem ga vprašala kaj pa zdaj, ko sem 17 let hodila v šolo, se pridno učila in dosegla diplomo. Je rekel, da je to težko vedeti, ker so se spremenili časi. Res je. A vendar smo rasli z mislijo, da lahko dobiš dobro službo samo če se pridno in dolgo učiš. 17 let. Niti pomislila nisem, da se že tako dolgo izobražujem. In zdaj bi res morala imeti nekaj od tega, ne samo jaz, vsi moji kolegi, vsi študentje, ki so se trudili dokončati študij z mislijo, da bodo nekoč delali tisto, kar ljubijo. Imeti poklic, ki te zanima, ki te naredi popolnega, zaradi katerega ti zjutraj ni težko vstati. To želim. In to verjetno želi večina nas študentov. V takem prepričanju smo tudi rasli. Sedaj pa je pred nami le tema. Ne vemo kam se podajamo, kaj nas čaka in ali bomo zadovoljni in srečni ali ne ampak prestopiti je treba ta prag in pogumno zakorakati prihodnosti naproti. Upam, da nam uspe.

Aktivna jaz

2010-05-28T10:24:00.004+02:00

Pa je zopet malo manj kot mesec naokoli. In spet me čaka statistika mojih aktivnosti za mesec maj v časovnem obdobju od 2. do 28. maja. Najprej podatki za ta mesec:

Zunanjih aktivnosti je bilo zaradi obilice lepega vremena veliko in sicer največ pohodov.

Pohodi: 1,20h, 1,40h in 4,30h kar nanese 7,30h

Hoja: 4h po primorski cca. 12km

Kolo: 2,15h (tri krajše razdalje)

Doma pa sem vadila z vadbo, ki jo prakticiram že nekaj časa in se nanaša predvsem na stegna zadnjico ter trebuh:

Vadba: 7x 15min in 1x20min kar znaša 2,o5h

Vse skupaj pa znese, 2,05h vadbe doma ter 13,45h vadbe zunaj, skupaj pa pride 15,50h vadbe. Od 27 dni sem bila aktivna 14 dni, kar znese približno polovico vseh dni. Nad tem nisem najbolj zadovoljna, vendar sem po daljšem pohodu in hoji vzela dva dni premora. Pa tudi začetek meseca ni bil najbolj obetaven.

Pa naj zdaj pogledam še celotno statistiko, ki jo vodim od konca januarja.

Pohodi: 10 pohodov, od tega trije daljši (3h in preko), časovno nanese 24h

Hoja: 9x bolj intenzivna hoja, od tega tudi hoja z utežmi in 2x daljša hoja (2h,4h), torej 12,15h

Kolo: 9 krajših poti s kolesom, trajajočih od pol ure do ene ure, nanese 7,05h

Vadba doma: 54x sem vadila doma različne vaje, ki so trajale od 10min pa tudi do 1h, večinoma pa 30min. Vse skupaj časovno nanese 19,35h.

Pa še vpogled v rezultate te vadbe.

Pas: 66cm (1 cm manj)

Pod popkom: 82cm (enako)

Boki: 94cm (95cm)

Stegna: 54,5cm (prej naj bi bilo 53cm ?)

Meča: 34,5cm (prej 35cm)

Povečanje obsega stegen in pa meč, saj je bil rezultat pred enim mesecem 34cm, sta verjetno posledica vadbe in krepitve mišic in s tem mišičnega obsega. Nisem pa ravno strokovnjak zato tega ne morem popolnoma trditi. Obseg v bokih naj bi se mi zmanjšal za 1cm, vendar pa se mi to ne zdi vidno, mogoče zato, ker se mi je zaradi vadbe zadnjica okrepila in dvignila. Je pa velik napredek pri čvrstosti mišic, tako na stegnih, zadnjici kot tudi na trebuhu in mečih. Sicer pa bo potrebno za zadnjico narediti še marsikatero vajo. Prav tako sem bolj razgibala meča in sedaj so mišice malenkost bolj raztegljive, kot pred nekaj meseci. Večji napredek pa opažam na levi nogi, na katero se, kakor sem ugotovila, tudi bolj naslanjam, saj je močnejša kot desna, sem pa meritve izvajala prav na tej nogi.

Vseeno pa sem zadovoljna, kljub minimalnim rezultatom. Počutim se boljše, kadar vadim imam več energije. Mogoče bi bili rezultati opaznejši, če bi začela s kakšno dieto, vendar meni osebno to ne leži in bi verjetno potem kmalu vse opustila. Sploh pa se mi zdi, da mi ni potrebno izgubiti kilogramov, saj to trenutno kažejo 51,5kg, na mojo višino 159cm.

Upam, da me bo volja nadaljevati še naprej, tudi, ko bom mogoče imela še več obveznosti. Sicer pa tako ali tako načrtujem še nekaj pohodov, kolesarjenje ob obali in podobno za poletne dni.

Golica 23.5.2010

2010-05-26T09:51:00.005+02:00

Dočakala sem svoj prvi vrh nad 1800. V bistvu sploh še nisem bila višje od Kuma. Tako, da je bil vzpon na Golico zame velik dosežek. Sploh pa sem želela videti cvetoče narsice.
Že zgodaj zjutraj smo krenili proti Jesenicam, saj na dolgi progi dan kar hitro mine. Pri Jesenicah smo zavili v smeri Planina pod Golico in bili prav začudeni nad gužvo na parkirišču. Zapeljali smo ob rob ceste in parkirali in se peš odpravili po cesti Planine pod Golico. Všeč mi je, da je v vasi velik zemljevid kjer si lahko pogledaš okolico v vseh smereh. Nato smo pot nadaljevali do križišča kjer se pot razcepi na krajšo pot 2h in pa daljšo 3h, ki je povezana tudi z nekaterimi ostalimi vrhovi v bližini. Krenili smo po krajši vendar bolj strmi poti proti Golici. Že takoj opazimo travnike polne narcis. Zaradi daljšega mrzlega obdobja se je cvetenje le teh podaljšalo v drugo polovico maja, kar je bilo ravno prav, saj je bilo vreme prejšnje vikende precej slabše. V deževnem vremenu pa res ne bi želela iti na pohod. In če smo ravno pri vremenu, naj povem, da je bilo prav prijetno. Nič kaj mrzlo, malce vetrovno na določenih odsekih ter večinoma sončno. No, tako smo pot nadaljevali večinoma po gozdu, kasneje po poti polni peska in skal. Nekaj minut pred kočo je lepa razgledna točka, ozka skala na kateri si lahko ogledaš okoliške vrhove, tudi Triglav. Pot do koče je trajala slabi dve uri. Do vrha pa je bilo še kakšnih 30min. Pot od koče do vrha je na začetku precej strma in skoraj grizeš kolena. Zbirala sem zadnje moči, da sem se vlekla po hribu navzgor. Nato pa pot postane le rahlo nagnjena, ker začnemo hoditi po grebenu Golice. Najvišja točka Golice je na 1835m, kjer je tudi vpisna knjižica in štempelj. Razgled pa seže vse od naše prelepe razgibane Slovenije do nižinske in v daljavi višje Avstrije. Nekaj metrov niže pa se na veliko pasejo bele ovčke. Vendar pa me je zmotila gužva. Bilo je toliko ljudi kot da bi šli na kakšno romanje. Ljudje so eden za drugim v četici hodili v hrib, drugi, ki so se vračali so iskali pot za nazaj in umikalo smo se eden drugim. Verjetno bi bilo manj gužve, če bi Golico obiskali poleti, ko ni atrakcije narsic ali pa med tednom. Golica je tako postala prava izletniška turistična točka. Klopce okoli koče so bile na polno zasedene, cene pa tako posoljene, da te mine kar koli kupiti. Za ubogi ledeni čaj sem plačala 2,50€, za kavo pa 2€. Sicer pa je bilo vzdušje v redu, saj moraš le malo odmisliti grupe ljudi in se zazreti v daljavo. Za nazaj smo izbrali daljšo pot mimo ovčarske koče ter savskih jam. Pot je precej bolj položna, a vendar večino časa poteka po cesti, sicer res makadamski, a imam raje naravo, obdajajoči gozd, travnike in ozke poti. Ko smo prišli nazaj v vas smo ugotovili, da je avtov še precej več, vrsta parkiranih ob cesti je bila dolga vse do začetka vasi. Vendar jaz sem samo čakala, da se usedem in odpeljem domov, kjer bom lahko počila, ker so me podplati na nogah tako pekli, da sem komaj še hodila. Energija med hojo je bila še dovolj, da bi lahko prehodila še kakšen kilometer ali dva, a vendar mi noge tega ne bi dale. Tako, da je bilo dobre 4 ure in pol hoje ravno dovolj.
Na poti nazaj smo se ustavili v Avsenikovem gostišču in se okrepčali, si nabrali novih moči, nato pa se odpravili nazaj proti domu.

Ray Kluun: Pride ženska k zdravniku... & Vdovec

2010-05-21T20:30:00.002+02:00

Prejšnji teden sem prebrala drugo knjigo Kluuna, ki sem jo vzela v roke takoj, ko sem odložila prvo. Presenetil me je odprt slog, iskrenost, ne cenzurirane misli in dejanja avtorja. Čeprav je roman fikcija je večina napisanega resničnega. Zgodba govori o moškemu v poznih tridesetih letih, kateremu žena zboli za rakom. Zgodba prepleta razmišljanje, doživljanje, čustva in dogajanje okrog tega moškega in vprašanja raka. Čeprav je avtor knjige in glavni junak precej razuzdan človek, ki vedno znova vara svojo ženo, pa jo vsemu navkljub še vedno ljubi. Sama bi ga takoj obsojala. In tudi ga. Pa vendar ga po drugi strani lahko razumem. Verjetno res obstajajo ljudje, ki nikakor ne morejo biti monogamni. In jih sprejemam, takšni pač so. Sama zase ne bi izbrala takšnega partnerja, a zato še ne morem obsojati takih ljudi. Ne razumem zakaj je avtor varal svojo ženo, ko pa naj bi bila ta precej sexy, voljna za sex in kar je najbolj pomembno, ljubila sta se in imela lep odnos. Zakaj potem moški išče še nekaj več? Bolj pa razumem njegovo potrebo po bližini in ljubezni, ko sta z ženo izvedela za bolezen. Rak je prišel v njuno življenje in ga totalno spremenil. Imela sta vzpone in padce. Z boleznijo sta se borila, kot bi se boril vsak človek, z jezo, strahom, upanjem in bolečino. In navkljub temu, da spoznamo glavnega junaka kot sebičnega in monofobičnega moškega, ta pokaže drugo stran svojega življenja. Predanost, ljubezen, ki jo čuti do svoje žene prenese v njun odnos. Kljub stalnim ljubicam svoji ženi vedno stoji ob strani, z njo obiskuje kemoterapije, obvezuje ji rano, čeprav se mu pogled na njeno odrezano dojko gnusi, ljubi jo in razvaja. In čeprav tudi zase zahteva čas in zabavo nikoli ne pozabi, da ima ženo, ki bo kmalu umrla. To misel nosi s seboj in zaradi tega trpi še bolj kot bi sicer. Pa vendar. Koliko moških bi dejansko vztrajalo ob ženski, ki ni in ne bo nikoli več tisto kar je bila. Ki trpi grozne bolečine ob kemoterapiji, ki jezno vrže vate vse zmerljivke, ki vizualno ne izgleda več tako kot prej in ki bo umrla? Za veliko mož je ta pritisk prevelik in kmalu pridejo do ločitve. On ne. Ob njej stoji do zadnjega dne, zadnje minute in zadnje sekunde. Pomaga ji, da vstane, da izbruha kar je pravkar zaužila, skopa jo, jo očisti, če se ponečedi in obenem skrbi za njunega malega otroka. Sončka, ki obema, kljub bolezni, greje srce. Vprašam se, koliko moških je mogočih tega? Koliko jih je toliko močnih, da bi zdržali ob bolni ženski, jo podpirali in poskušali razumeti? Bo moj mož tak? Želela bi si, da bi bil. Verjetno si vsaka ženska želi tega. In nobena ženska si tega ne želi izvedeti. In njegova žena, kljub bolezni in bolečinam močna, polna upanja, še zadnje trenutke deli z veseljem in srečo. Želi, da so vsi srečni, da se veselo poslovijo od nje. Ne želi črnine. Ne želi solz. Želi samo mirno oditi in vedeti, da bo z njenim možem in hčerko vse v redu. Koliko moči je v takšni ženski. Kljub temu, da zre smrti v oči, se ne preda in ne obupa. Živi polno kolikor se da. In, ali bi bila tudi jaz takšna? Verjetno ne. Nisem toliko močan človek, da bi lahko z nasmehom sprejela takšno situacijo in mirila vse okrog. A vem, da bi me predvsem skrbelo za moža in otroke, če bi jih v tem primeru imela. Jaz bi umrla, a oni bi živeli naprej. Torej, je normalno, da žensko bolj skrbi za tiste, ki bodo živeli kot zase. Normalno bi bilo tudi, da bi bila sebična in bi se usmerila nase, tudi to ji pripada. Rak je grozna bolezen, vzame življenje, a kot pokaže knjiga ti ne more vzeti tisto, kar te drži pokonci, moč. Rak. Mnogo ljudi umre zaradi raka, takšnega in drugačnega. Zahrbtna bolezen, ki se pojavi in ne izgine. Počasi jemlje tvoje telo pod svojo kontrolo. In če se ji želiš upreti moraš uničiti zdrav del svojega telesa, da bi mogoče uničil tudi bolnega. Cinično ali ne?

Druga knjiga z naslovom Vdovec pa govori o obdobju po smrti. Avtor se zaradi izgube vse bolj utaplja v alkoholu in mamilih ter išče vse več ljubic. Enostavno rečeno: beži iz realnosti. Umakne se v svet kjer mogoče vsaj za trenutek pozabi na vse boleče, kot je to delal tudi v času bolezni njegove žene. Vendar ga skrb za otroka popelje stran od teh tako vabljivih opijev in tudi stran bolečine. Na poti po Avstraliji spozna kaj mu pomeni hči, kaj je zdaj njegova vloga in kaj je pomembno. Spoznava samega sebe in na koncu odkrije zakaj je bil tak kakršen je bil. Najde se. In tako se knjiga konča.

Obe knjigi sta na meni pustili pečat, prva mogoče malo bolj že zaradi vsebine, a tudi druga ni slaba. Všeč mi je, da avtor iskreno pove stvar takšno kot je, brez olepšav. Presenetilo me je koliko spolne energije se še skriva v človeku, ki bo dopolnil 40 let in kako moški še vedno pubertetniško gledajo na sex in vse v zvezi z njim tudi še leta pozneje, ko je puberteta že zdavnaj mimo. Nekateri sex jemljejo bolj resno, a določena prepričanja in misli ostanejo isti. Knjiga odpre svet, ki ga imamo možnost le redko videti. Iskreno življenjsko zgodbo mlade družine, ki jo prizadene bolezen. Rak. Zato knjigo priporočam vsem bralcem.

Moje razmišljanje

2010-05-18T10:41:00.003+02:00

Vsakič, ko odprem stran z novicami, se mi zdi, da vedno govori o enem in istem. Arbitražni sporazum, državne reforme in s tem ustaja študentov, delavcev, letalske nesreče (le da je vsakič druga), vulkanski prah, ta in ta zvezdnica je naredila to in to, Šrot in njegove prevare, Pahor gor, Pahor dol, grška kriza. Vsak dan ene in iste stvari, ki jih samo preoblikujejo drugače. Se mi sploh še splača spremljati novice in dogajanje, če pa je od vseh novic mogoče ena ali pa celo dve taki, ki sta novi. Ne zanima me arbitražni sporazum, ker če bi me, bi ga v celoti prebrala in nato dala svoje mnenje in glas na referendumu. Nočem biti ena izmed tistih, ki bodo glasovali samo za to, ker zaupajo eni od strank. Jaz ne zaupam nobeni. Prav tako ne moreta imeti obe prav, ker vsaka govori svojo verzijo, ki izpodbija drugo. V bistvu se gre samo za premoč dveh veljakov: Pahor-Janša. Nič drugega. Vem, da arbitraža ne more biti samo enosmerno usmerjena, tako da bi ugodila samo eni strani, da so pač potrebni dialogi, dogovori, jaz tebi to, ti meni to. To bi lahko vedel vsak, ki vsaj malo logično razmišlja. Potem pomoč Grčiji. Zakaj ni denarja za nas, je pa za Grčijo. Ja halo...kdo pa je hotel v EU? Tako to je. Gre za solidarnost. In ker smo v EU moramo tako ali drugače pomagati drugim ali pa oni pomagajo nam. Gre za isti princip kot sem ga omenila zgoraj: jaz tebi, ti meni. Ne, treba se je kregati, oglašati in včlaniti v en kup skupin, brez da bi sploh pomisli o principu vsega tega. Ma ne, to je pa že preveč za enega Slovenca, a ne? Da bi razmišljal? In to s svojo glavo? Ah. Lažje je poslušati neko mnenje in ga potem kar naprej podeljevati naprej in naprej. Študenti? Sama sem še vedno študent, še za mesec. Ne grem na demonstracije, ker se mi zdi brez veze. Sama vem, da če bi delala celoten študij, da bi verjetno imela pred sabo še kakšen letnik ali dva. Pa nisem, razen počitniških del. In uspešno zaključujem v roku, štiri leta študija in leto absolventa. Zakaj? Ker je bil tak moj cilj. In še zakaj? Ker sem pač ena tistih srečnic, ki je prejemala štipendijo. In posledica tega je, da nikakor nisem hotela izgubiti te ugodnosti, le zakaj bi jo, ko pa vem da sem sposobna narediti več. Če bi vsak študent imel možnost štipendije in bi mu bila ta vzeta takoj, ko bi zabluzil, bi se več študentov trudilo, da naredi študij v roku. Sicer je to samo moja domneva, a mislim, da ni daleč od resnice. Tako pa je tako luštno biti študent do tridesetega leta. Ne vem no. Meni se to ne zdi prav. Raje podpiramo možnost štipendij in občasno delo, kot pa celoletno delo in zavlačevanje študija. Tako pač mislim. Verjetno se marsikateri študent ne bo strinjal z mano, pa vseeno. Imam dovolj argumentov, da lahko podprem moje trditve in zagovarjam svoje mnenje.

Ja to je to. Vse kar se še pogovarjamo je to, kako vlada kaj ureja oz. nič ne ureja. Ne zagovarjam vlade, a vendar mislim, da je v tem času težko kaj konkretno rešiti in izpeljati, sploh se to ne da tako, da bo vsem všeč. Taki so časi in mislim, da Pahor ni ravno kriv za to. Veliko je ostalo od prej, tako od same slovenske scene kot tudi svetovne. Vsak pa je lahko pameten zase. Seveda je lahko biti pameten, ko sediš doma pred tv, in govoriš kako bi morali vse to urediti, da bi bilo prav. Podobno počne Janša, pa je imel 4 leta časa, da je kaj uredil, pa mislim, da ni od tistega nič kaj veliko pametnega. In me prav zanima koliko od teh pametnih ljudi, ki imajo toliko predlogov, bi rešilo Slovenijo iz krize? Mislim, da prav noben. Čisto drugače je, če ti pametuješ doma ali pa če imaš v rokah vse niti in nezadovoljno prebivalstvo, ki udriha po tebi in v teh kriznih časih zahteva vse več in več pravic. V času komunizma si moral biti lepo tiho. Vse drugo si lahko počel, samo nisi smel udrihati čez vlado. Mislim, da bi kaj takega pomagalo tudi sedanji vladi, da bi lahko v miru izpeljala nekaj reform in da bi počakali na razplete vsega tega. Pa se pač gremo demokracijo. In kaj nam pomaga? To, da lahko govorimo in udrihamo čez vlado, zahtevamo pravice, ki nam sploh ne pripadajo, želim vse več denarja za čim manj dela, želimo vsi živeti v lepi pravljici, v gradovih, oblakih. Neumnost. S tem ne bomo dosegli ničesar. Seveda bi bile potrebne spremembe, sploh višanje standarda, pomoč najšibkejšim, pa vendar, čeprav v prid kapitalizmu, poslati delati tiste, ki to zmorejo. Čeprav kot bodoča socialna delavka naj ne bi podpirala kapitalizma pa mislim, da ta je prisoten, vse več ga je in da se moramo pač prilagoditi. Država, kjer nihče več noče delati, vsi pa bi imeli denar je utopija. To se tako ne gre, na žalost. Že skozi stoletja so ljudje morali delati, da so preživeli, tako je tudi danes. čeprav naj bi vse to pripisovali kapitalizmu. Delo pa spodbujam tudi zato, ker z delom človek nekaj ustvarja, in to mu lahko prinaša zadovoljstvo. Delo pomeni, da narediš nekaj iz sebe, se trudiš in si potem za svoj trud pohvaljen, s plačo ali pa le tako, da se sam bolje počutiš. Vsekakor pa poležavanje doma in jamranje ne pomenita nič dobrega. To se dobro vidi v naši družbi. Ljudje, ki so nekoč delali, sedaj popivajo, tepejo svoje žene in so nasploh nesrečni, ker nimajo tistega, kar imajo sosedje, pa čeprav imajo ti več zato, ker se trudijo, ker ne obupavajo in se ne ozirajo na druge. Tako pač je. Dolgčas pripelje človeka do drugih ekstremov, nima več volje, cilja, želje po nečem, vsaj take ne, za katero bi se bil pripravljen boriti in tako samo čaka, čaka da bi nekaj prišlo in ga rešilo. Pa tako pač ne gre. Človek se mora truditi za svoj uspeh in šele ko se trudiš, daš vse od sebe, takrat je cilj še toliko boljši, nagrada pa toliko bolj slajša.

No, malo sem se razgovorila. Verjetno bi se lahko še bolj, saj je o določenih stvareh veliko za razpredati. Mogoče pa drugič.

Razmišljanje o blogu

2010-05-11T17:05:00.002+02:00

Že čez 2000 obiskov, že čez eno leto ustvarjanja bloga. Mogoče niti ni veliko, vendar mi je vseeno pomembno. Da je vsaj nekaj ljudi bralo moje besede, jih mogoče kritiziralo, se strinjalo z njimi ali pa se našlo v njih. Številka je zadovoljiva, saj nimam namenov, da bi imela ne vem koliko bralcev dnevno, tedensko,... Vem da moje pisanje marsikomu mogoče niti ni zanimivo, da se mogoče kdo ne najde v njem, saj je toliko različnih tem. A težko je pisati le o eni stvari, če pa imaš v mislih toliko reči, ki bi jih lahko povedal, delil. To sem jaz. Težko je najti mejo med osebnim in manj osebnim. Preveč osebnih stvari, ki se mi dogajajo skozi življenje nočem opisovati in deliti z neznanci, saj se mi zdi, da je neka mera zasebnosti le potrebna. Zelo rada pa delim z bralci svoje mnenje o stvareh in dogodkih. Zadnje čase tudi mnenja o knjigah, ki jih preberem. Knjige so moj hobi, nekaj v čemer se lahko izgubim in pozabim na vsakdan, nekaj kar me potegne vase bolj kot kakršen koli drug medij. Izleti so moja strast. Rada potujem, se vozim, ogledujem in spoznavam druge kraje, znamenitosti, naravo, zabavo,... Pohodi so nekaj kar naredim za svoje telo in dušo. Široki pogledi na Slovenijo mi odpirajo srce in ne vem zakaj ne bi tega delila z vami. Mogoče še koga prime iti v kakšen breg. Nisem vedno razpoložena za pisanje, zelo malo sem pisala prejšnji mesec, ko sem čas namenila diplomski nalogi. Celo dopoldne pisanja diplomske mi nekako vzame preveč navdiha, da bi pisala še o čem drugem. Spet drugič pa imam idej veliko. Pa pišem o tem in onem. Rada komentiram stvari, premalokrat pa jih takoj zapišem, saj bi bila lahko tako veliko bolj aktivna na tem področju. Mnenje kakršno imam se mi zdi zelo pomembno, preko njega lahko spoznavam sebe in svoja prepričanja, vrednote in lahko se pokažem v takšni luči kakršni sem. Včasih je moje mnenje težko spremeniti, sploh če sem prepričana v svoj prav, spet drugič sem odprta za predloge. Cenim tuja mnenja, vendar ne tistih, ki so tako ozkogleda in rasistično ali kako drugače negativno naravnana. Sicer se jih trudim sprejemati, vendar vedno ne gre. Ugotovila sem, da se mnenja mnogih ljudi, prav takih, ki vidijo le eno plat zgodbe, ne da spreminjati, niti jim predstaviti svojega mnenja, tako da bi ga oni sprejeli. Ampak prav, tako pač je. Še vedno se lahko trudim v tej smeri. Na stvar skušam pogledati iz več perspektiv, če se le da. Vem, da včasih to ni mogoče, se ne potrudim dovolj ali pa le nočem, a vendar ponavadi stremim k temu. Rastem in se razvijam po poti, ki mi ugaja. In upam, da bo moj blog še naprej rasel in bil poln zanimivih doživetij, zgodb in misli, ki jih bom lahko delila z vami.

Marley in jaz

2010-05-10T10:02:00.003+02:00

Končno sem se spravila brati knjigo, ki sem jo prejšnje leto podarila kolegici. In res. Knjiga je čudovita. Tako kot film. Mislim, da je filmska upodobitev te knjige zelo precizna, vsebuje veliko dogodivščin, ki so dodobra opisane v knjigi in v posamezne skeče ne daje vsebine, ki jo knjiga ne vsebuje. Verjetno že zato, ker je knjiga oz. njena vsebina že sama po sebi velika dogodivščina, ki vsebuje veliko mogočih pa tudi nemogočih dejanj. Knjiga je napisana v lahkotnem slogu, ki bralca pritegne v celotno zgodbo. Prav lahko si je predstavljati nagajivega živahnega kužka, ki poje vse kar mu pade pod usta, če pa ne pade, pa si postreže sam. Tekom knjige spoznavamo življenje mlade družine, ki ima precej hiperaktivnega psa. Družinske težave in pasje težave se lepo prepletajo in tkejo pristno zgodbo. Konec je sicer žalosten, a kako ne bo, če je to knjiga o psu, ki se začne z njegovo posvojitvijo in konča s smrtjo. Pa vendar to bralca ne sme odtegniti od branja, življenje je pač tako.

Verjetno bi se tisti, ki ni prav ljubitelj živali ali psov, težje postavil v položaj pisatelja in ga razumel, tisti, ki pa ima ta čut, pa se bo smejal in jokal skupaj z njim. Meni osebno bo zgodba ostala v spominu in srcu. Ljubim živali, predvsem pa sem nora na pse. Tako, da mi ni bilo težko razumeti zakaj se pisatelj, kljub vsem težavam, ne odreče psičku. Gre za brezpogojno ljubezen. In razumem tudi občutek lastnika psa, ko ta pravi, da je pes človekov najboljši prijatelj. V stiski bo vedno ob tebi, vesel te bo, pa čeprav prideš sredi noči, sprejel bo vse tvoje napake, mirno pozabil vse kričanje in te imel rad. Pa kaj hočemo sploh lepšega. Kljub vsem uničenim stvarem imamo tudi mi psa radi, saj nam s svojo nedolžnostjo, milim pogledom in smešno prigodo vedno znova stopi srce. Vez med človekom in psom je že dolga, vendar se zdaj ta vez spreminja. Postaja vedno bolj komercialna. Včasih si imel psa kot čuvaja, kot ovčarja in podobno, kasneje si imel psa kot hišnega ljubljenca, ki si ga lahko božal, mu dajal priboljške, sedaj pa vse pogosteje srečujemo ljudi, ki imajo pse za modni dodatek. Naj k temu omenim včerajšnji pripetljaj v Piranu, mlado dekle z ogromnimi očali stopa po ulici, v rokah ima majhno čivavo. Popolna ponesrečena kopija Paris Hilton. In me prav zanima kako se ti psički počutijo, ko jih ljudje venomer nosijo naokrog in razkazujejo kot najnovejšo torbico. In kako lastniki ravnajo z njimi doma. Pes je velika odgovornost, je živo bitje, ki poleg hrane potrebuje tudi ljubečega lastnika. To niso modni dodatki, to niso stroji za grizenje drugih psov in ljudi, to niso spolni objekti, to so edino in samo hišni ljubljenci, ki pa so lahko poleg tega, da nam delajo družbo tudi izvrstni čuvaji. Psi so pametni, marsikaj se lahko naučijo, če le občutijo, da s tem osrečijo svojega lastnika in jim ta posveča dovolj časa in grozno je, da nekateri v njih ne vidijo tega potenciala. Poleg tega pa mora pes ostati pes. Psa ne smemo počlovečiti. Zatorej bi se vedno, ko se odločamo za psa, morali prej pozanimati ali lahko psu sploh nudimo tisto kar potrebuje in kakšen karakter psa sploh iščemo. Če smo tekači, pohodniki, bomo verjetno izbrali psa, ki ima rad gibanje, če smo starejši in bolj malo aktivni, bomo izbrali psa, ki potrebuje manj gibanja, vendar to ne pomeni, da ga sploh ne potrebuje. Psu ni dovolj samo to, da teče na najbližji vogal, da bi opravil potrebo, ampak potrebuje vsakodneven sprehod, daljši ali krajši, samo da sprehod je. In če skrbimo za psa bo ta bolj zdrav in zadovoljen in ker on nam vedno odpušča napake, je prav da jih tudi mi njemu. Tako kot je pisatelj svojemu psu Marleyu vedno znova oprostil pojedeno stvar, igračo, uničeno blazino, ker ga je imel navkljub vsemu rad in ker je čutil, da ima Marley rad tudi njega in da bi zanj naredil vse kar bi premogel, a vendar je imel napake. Kdo jih pa nima?

Aktivna jaz

2010-05-03T15:28:00.002+02:00

Zopet je čas za bilanco moje aktivnosti. Ta je datumsko usmerjena od 6.4. do 1.5. Od 26 dni sem bila aktivna 14 dni. Če primerjam s prejšnjo bilanco, sem se po dnevih aktivnosti poslabšala. Še vedno pa sem aktivna čez polovico dni, kar pa pomeni, da ni veliko slabše. Pa poglejmo podrobnosti:

Vadbe doma je bilo v teh dneh bolj malo, nekako ni bilo želje in pa motivacije za to. Vadba doma je bila sestavljena iz štirih različnih vadb in sicer:

Belly dance: 3x po 30 min, kar nanese 90min

Pure sweat belly dance: 25min

Fitnes belly dance: 2x po 30 min, torej 60min

Vadba: 2x po 10min in 2x po 15min, kar pride 50min, plus tega sem enkrat poskusila še kardio vadbo za 10min, potem mi je zmanjkalo zraka...

Vadbe doma je bilo tako le za slabe štiri ure oz. 3h 55min v sedmih dneh.

Sem pa bila zato toliko bolj aktivna zunaj. Aktivnosti zunaj so bile:

Kolo: 3x po 40min, 1x po 60min, torej 180min

Hoja z utežmi: 25min

Hoja: 120min in 90min, kar prid 210min

Pohod: 90min in 210min, torej 300min.

Dolžina vožnje s kolesom je prilagojena terenu, če sem izbrala teren, ki je vsaj polovico poti raven, druga polovica pa je teren v zmeren hrib in navzdol, sem kolesarila eno uro in naredila cca. 13km. Če pa je bila polovica terena v zmeren hrib, malce bolj nagnjen kot prejšni, pa sem kolesarila 40min in naredila cca. 9km.

Skupne aktivnosti, ki sem jih preživela zunaj je bilo za 11h 55min.

Skupno sem bila aktivna 15h 50min, kar pa je več kot v prejšnji bilanci, čeprav sem bila aktivna nekaj dni manj. To pa je pripisati predvsem temu, da sem kolesarila in hodila, kar vzame več časa.

Čez mesec dni pa bom preverila merske (cm) rezultate, ki so jih prinesle vadbe in aktivnosti mojemu telesu, poleg tega, da pridobivam na kondiciji ter čvrstosti telesa.

Pohod na Sv. Lovrenc in Veliko Kozje

2010-04-28T18:55:00.006+02:00

Pot naju je tokrat vodila na Sv. Lovrenc, ki je v tem času znan po cvetočem travniku encijana ali t.i. svišča. Lovrenc se nahaja na območju Posavskega hribovja, blizu bolj znane Lisce. Izhodišče je lahko Breg, če se pripeljete z vlakom, sicer pa je boljše kreniti iz vasi Okroglice. V Bregu se tako usmerite proti vasi Okroglice in Razborju, kasneje proti Okroglicam. Ob cesti boste kmalu zagledali nekaj ribnikov, na vrhu le teh pa je neurejeno parkirišče, kjer lahko pustite avto. Pot naprej je označena z znaki in markacijami. Sicer naj bi pot trajala kakšno uro, vendar sva jo midva prehodila v dobrih 50 minutah z nekaj postanki. Pot je delno strma, vendar ni tako zahtevna. Meni je nekako samo primanjkovalo energije in pljuča se kar niso in niso hotela navaditi na okoliščine. Pa vendar sva uspela priti do cilja. Na žalost je encijan bil šele na začetku cvetenja, tako da ga ni bilo veliko. Vseeno pa so bili tisti cvetovi, ki so bili odprti, prav prekrasni. Grozno je, da je bilo potrebno okoli travnika postaviti ograjo, ki ločuje ljudi do teh prelepih cvetlic, vendar še vedno ni garancija za to, da nekdo ne more noter. Zato se okrog ves čas sprehaja gozdni čuvaj oz. čuvaj encijana. Prijazen možakar, ki rad kaj pove o teh prelepih cvetlicah. Razgled je prav tako lep, vidi se na dolenjski konec, Lisco in še nekaj bližnjih vrhov. Pot pa sva nadaljevala v smeri Velikega Kozjega. Oba hriba, tako Lisca, kot tudi Veliko Kozje, sta od Lovrenca oddaljena približno uro in pol hoje, a vendar sva izbrala slednjega. Pot je na začetku položna, široka, kratek čas se sprehajate po ozki potki, ki jo krasi položna trava in iglavci, kar izgleda prav idilično. Nato pa se pot začne vzpenjati in se vzpenja do vrha. Kmalu vas obdajajo samo še bukve. Na poti sta dve tabli, na eni piše dinozaver, kaže pa na skalo v kateri lahko prepoznate glavo dinozavra. Moram reči, da je nekdo imel zelo veliko domišljijo, da je to opazil, saj si brez table sploh ne bi ogledala te skale, kaj šele ugotovila, da lahko izgleda kot dinozaver. Na naslednji tabli piše jezero 200m. Ne morem verjet, ampak dejansko sva nasedla tej fori. Tako sva videla t.i. jezero, ki je bilo bolj podobno kakšni mlaki ali malo večji luži. Pač brezveze prehojenih 400m, toliko v vednost. Pot kmalu postane položnejša in hodimo po vrhu grebena, ko pridemo do drevesa na kateremu z oranžno barvo piše CILJ ter VRH. In to je to. Sredi bukev, popolnoma brez razgleda je vrh. In seveda, ker se nama ni dalo hoditi še naprej po markirani poti, ker sva pač mislila, da je to to in ker pot naprej vodi do Gašperjeve koče, na katero pridemo iz Zidanega mosta, nisva poti nadaljevala. Na žalost. Kasneje, ko sva doma pogledala na internet, sva ugotovila, da je potrebno še nekaj sto metrov, da pridemo do razgledne točke, kjer je tudi skrinjica s štempljom. Na vrh sva pa le prišla. Za štempelj pa bo treba še enkrat gor, če se bova tako seveda odločila in če se bova, naju bo pot vodila iz Zidanega mosta, da bo vsaj nekaj drugače. In to je bilo to. Vrnila sva se po isti poti nazaj do Lovrenca in potem do ribnikov. Dobre štiri ure pohoda, od tega kakšne tri ure in pol same hoje naju je prijetno utrudilo. Lepše bi bilo, če bi bilo vreme bolj naklonjeno in bi sonček sijal večji del dneva in ne samo proti koncu, vendar je bilo vseeno lepo. Spet sva naredila nekaj kilometrov, ki jih lahko zabeleživa in se ponovno razgledala po bližnji okolici. Sava od daleč izgleda presenetljivo lepa, mirna in zelo zelo velika. Kot neka široka kača, ki si utira pot v dolini, okrog nje pa polno zelenečih travnikov ter obdelanih polj. Pogled na brsteča drevesa, travnike polne rumenih regratovih cvetov in pa zeleno dolino je za vtisniti si v spomin, ker pa to ni vedno dovolj sva seveda uporabila fotoaparat.

Arburetum Volčji Potok

2010-04-16T12:32:00.007+02:00

V tem in naslednjem mesecu Arburetum Volčji potok gosti razstavo dinozavrov. In ker so me dinozavri že od malega zanimali, ko sem še zbirala revije in sestavljala okostje, sem pod nujno morala iti tja. In prejšnji vikend je bil kot naročen. Kljub napovedanemu dežju se je prikazalo sonce in na hitro smo se odločili, da gremo. Tokrat s fantom nisva šla sama, ampak sva s seboj vzela mojo mami in sestrico. Moram reči, da so dinozavri še posebej zanimivi za otroke, vendar pa tudi mene niso pustili hladne. So v naravnih velikostih in dobro izdelani. Vendar pa, kot sem si predstavljala, sploh niso tako veliki. V filmu Jurski park je vse tako napihnjeno predstavljeno, človek je komaj toliko velik kot pol gobca Tiranozavra, v resnici pa njegov gobec sploh ni tako velik. Pa tudi ne bi mogel biti, glede na to, da meri v višino kakih 6 metrov. In ko si to pogledaš od blizu, se ti ne zdi veliko. Želim si pa obiskati kakšen muzej dinozavrov, kjer bi si lahko ogledala še prave fosile in še več podobnih maket dinozavrov.

Sicer pa je poleg dinozavrov trenutno še razstava orhidej, nekatere so prav presunljive. Veliki rožnati cvetovi, cvetovi čudnih oblik, še zdaleč niso enaki našim trgovinskim orhidejam, pa tudi cena se precej razlikuje. Orhideje so v zaprtem rastlinjaku, ki ima visoko vlažnost, zato se moraš na začetku sploh navaditi na takšen postan zrak. Nekaj je že tulipanov, več pa naj bi jih pripeljali 24. aprila, ko se bodo predstavile različne cvetlične hiše. Prav tako še vedno cvetijo narcise, vseh sort. Pa tudi nekaj drugih zgodnje pomladanskih rož je mogoče opaziti. Kljub temu, da je večina parka še travnato zelena in gozdno rjava, pa je bil obisk zanimiv. Sicer krajši, ker si pač nismo vzeli časa prehoditi celotnega parka.

Me je pa grozno motila vsa ta gužva. Vsepovsod polno ljudi, ki so se kar trli okoli dinozavrov. Kljub zaščitni vrvici, ki naj bi predstavljala ograjo in prepovedovala dostop k dinozavru, so ljudje svoje otroke spuščali notri, da so se ti plazili po njih. Tabla, da se to ne sme, pač nikogar ne ustavi. In potem razloži svojemu otroku, da se to kljub temu, da vsi počnejo, ne sme. In seveda smo enkrat to pravilo prekršili tudi mi. In zakaj ne? Če pa že vsi. Seveda pa nismo pustili tamali, da bi rukala dinozavre, se plazila po njih in jih ruvala ven. Skoraj ne moreš verjeti, ampak dejansko je tako. In starši? Nič. Sploh nič ne rečejo, ampak le veselo slikajo. Ja še to. Včasih se mi zdi, da bi bilo bolje, da fotoaparatov ne bi bilo. Prav vidi se, da smo v novi dobi. Skoraj nikogar ni brez fotoaparata, z mano vred, in vsi se samo trudimo ujeti čim lepši trenutek v sliko. In ko se to spravi delati okoli 100 ljudi na majhnem prostoru, je prav neznosno. Vsi bi se slikali in ne moreš nič, kot da v sliko zajameš še kopico tujih ljudi in otrok. Tako to je. Takšni smo. Pa vendar bi morali razviti neko kulturo, da bi bila vrsta ali kaj podobnega, za slikanje. Da pač pri neki stvari stojiš samo ti, in ne še tisoč drugih ljudi. Da če čakaš na lep posnetek, ne hodi vse več ljudi tja zraven. Neka kultura, ki bi pomenila precej boljše počutje, razumevanje in slike. Ah, samo to pri nas ne bo uspelo. Zares ne. Ljudje se raje gnetejo in ko pridejo na svoj račun tega maksimalno uporabijo, četudi morajo v eni pozi stati minuto ali dve. Da se le poslika vsaj čisto identičnih slik. Nimaš kaj, tako je.

Ampak vseeno je bil izlet dober. Prav tako kot tortilja v Mc'Donaldsu, ki sem si jo privoščila na poti domov. Hehe...

Moje likovno ustvarjanje

2010-04-06T18:28:00.009+02:00

Ker sproti predstavljam delčke sebe, svoje razmišljanje, želje, interese, pa sem se odločila predstaviti še moj hobi. Hobi, ki je dolgo miroval in čakal, da ga spet uporabim in doživim. Vedno sem rada risala, slikala, ustvarjala nasploh. Po osnovni šoli sem ta hobi potisnila v kot. Pa sem se sedaj zopet odločila, da lahko ustvarjam, če želim. Poleg risanja s svinčnikom sem se navdušila nad slikanjem z akrilnimi barvami. To pa zato, da lahko delam lepe slike na platnu, da lahko izrazim barve, motive, ki me zanimajo. V tehniki se še iščem. Učim se še. Vendar vsakdo pravi, da imam smisel za slikanje, risanje, zato menim, da moje delo na tem ne bo odveč in bo obrodilo lepe sadove. Če ne drugega pa sadove za mojo dušo. Če se izražaš daješ del sebe, del svoje duše, pokažeš svoje misli, razumevanje sveta in to ponudiš drugim. Včasih mi paše se usesti sredi sobe, se pripraviti in slikati. Včasih pa ne najdem volje, časa ali pa navdiha. In počakam, počakam da ta pride. Slike slikam počasi, nekatere pa hitreje, odvisno od zahtevnosti in tehnike. Upam, da se bom sčasoma naučila neko tehniko, ki mi bo najbolje ležala in jo potem lahko dobro izrazila. Zaenkrat se navdušujem nad slikami, ki imajo barvito ozadje in črno ospredje nečesa. Takšna slika se mi zdi močna, čeprav ni tako zahtevna. Pa da ne bom samo govorila o slikah, naj jih nekaj tudi pokažem.

Prva slika je narisana avgusta 2009 za darilo tastu. Druga prikazuje konja iz precej težke dispozicije, kar sem ugotovila šele kasneje. Pa vendar menim, da ni slabo narisan. Nato sledijo slike iz akrilnimi barvami. Najprej moja prva, kjer sem v bistvu še spoznavala barve in možnost njihove uporabe. Tema je plaža, pač čisto osnovna zadeva. Nato sem se odločila narisati konja, bolj natančno konjsko glavo. Slika je sicer precej temna, vendar paše v svetel prostor. Temna je pa zato, ker je temen konj, ozadje pa je pozni večer, ko se je sonce že spustilo za hribovje. Tretja slika je nastala po navdihu na Bohorju za novo leto. Lep zimski jutranji pogled skozi okno v dolino, ki je bila prekrita z meglo. Prva slika naslikana po moji meri oz. po fotografiji, ki sem jo sama posnela. Četrta slika je takšna tehnika oz. motiv, ki sem rekla, da sem zanjo najbolj navdušena. Lep sončen zahod, v ospredju pa gepard, ki leži v travi. Zdi se mi precej izrazita slika. Mogoče zgleda čisto enostavna, pa vendar ni, saj je potrebno za sončni zahod uporabiti le dve barvi, rumeno in rdečo, teh prikazati pravo prelivanje in prehajanje iz ene v drugo, nazadnje pa dodati pridih modrega neba visoko zgoraj. Trenutno slikam temo starega mostu nad reko po neki drugi sliki, pa vseeno malo po svoje.

Tako, pa sem predstavila še nekaj sebe. Vem, marsičesa se da naučiti, pa vendar le do neke mere. Upam, da bom jaz to mero prekoračila in pokazala kaj znam, da imam smisel in občutek za slikanje in risanje.

Aktivna jaz

2010-04-06T12:23:00.002+02:00

Pa je spet skoraj mesec naokoli in novi rezultati moje vadbe. Minilo je 26 dni od zadnjega javljanja in čas je že da zopet pogledam bilanco.

Datum: 11.3. - 5.4. (26 dni)

Aktivnosti brez štetja enega boardanja so trajale v teh 26 dneh točno 13h in 45 min. Torej, sem čas vadbe prevej izboljšala. Od tega je bilo aktivnih 17 dni, kar je več kot polovica, kar prav tako nakazuje na izboljšavo. Pa poglejmo še podrobnosti.

Vadba doma je bila sestavljena iz različnih vaj. Poleg osnovnih korakov trebušnega plesa (belly dance), sem delala še nekaj vaj fat burninga z belly dance, fitnes verzijo, core conditioning, ki je daljša vadba, za celotno telo ter navadno vadbo sestavljeno predvsem iz vaj za zadnjico in noge pod imenom vaje proti celulitu, ob tem še nekaj trebušnjakov ter vaj za meča. Pri tem gre za kratko vadbo, 10min, vendar precej intenzivno, poudarjeno na raztezanju in krepitvi mišic.

Čas vadbe doma:

Vadba: 1h 25 min

Belly dance: 2h 30min

Fat burning: 1h 30min

Fitnes belly dance: 30min

Core conditioning belly dance: 50min

Skupaj vadbe doma: 6h 45min

Vadbo sem doma izvajala 13 dni, včasih s kombiniranjem aktivnosti zunaj.

Aktivnosti zunaj niso bile tako pogoste, saj so odvisne od vremena. Sem pa dvakrat uporabila kolo, enkrat daljšo hojo, dve hoji z utežmi na nogah, en daljši pohod ter eno boardanje.

Čas aktivnosti:

Kolo: 1x 50min, 1x 60min

Hoja uteži: 2x 25min

Hoja: 1h

Pohod: 3h, od tega 1.50 navhrib

Board: en dan

Zunaj sem bila tako aktivna 7 dni.

Moja bilanca se je precej izboljšala. Tudi moč mišic je malce boljša, vendar je potrebno še veliko dela, da pridemo do boljših rezultatov. Zdaj, ko je toplejše vreme upam, da bo več možnosti za rekreacijo s kolesom, da pridobim na kondiciji ali pa za sprehode z utežmi, ki prav tako malo povečujejo moč v nogah in tako je malce večji učinek, kot če bi se sprehajala brez njih.

Razmišljanja o mojem delu

2010-03-30T17:59:00.003+02:00

Moja volja je danes na višku. Za diplomo sem danes naredila skoraj pol toliko kot prej v parih dneh. Prav tako pa sem tudi fizično aktivna, berem knjigo in še marsikaj drugega. Če vreme ne bi bilo tako spremenljivo bi se sigurno odpravila na vožnjo s kolesom. Zadovoljna sem, ker z delom za diplomo ne zamujam, ampak delam čisto po načrtih. Teoretični del se hotela končati do konca meseca, in to mi bo uspelo. Še nekaj popravkov, ki bodo na vrsti jutri in delo bom lahko poslala mentorju v vpogled. Nato pa je na vrsti raziskovalni, empirični del, s katerim bo prav tako veliko dela, ampak, ker imam časa več kot mesec, mislim, da s tem ne bo problema. Upam samo, da ne potrebno preveč popravkov in sprememb, da bo naloga že v temeljih dobra in povsem po moji zamisli. Seveda pa se zavedam, da brez popravkov ne bo šlo, to je pač del pisanja, s katerim se lahko le izboljšam. Vem samo, da dajem od sebe veliko, dajem del sebe in se trudim raziskati in izvedeti čim več. Sem na poti odkrivanja nečesa novega, kar bo prineslo nova spoznanja tako menim kot tudi mnogim drugim. Vem. In za to se trudim. Želim, da bo moje delo dobro, pomembno in tako, s kakršnim bom bila zadovoljna. Pri taki stvari se ne zadovoljim s povprečnostjo, z normalo, ne, zadovoljim se, če vidim in čutim, da sem naredila vse, da bi bilo kar se da dobro in da tako tudi je. In upam, da bo diplomska prav takšna. Takšna, da bo lepo zaključila mojih pet let študiranja, pokazala moj potencial in željo po delu v socialnem delu. Takšna, da bo pokazala kakšna sem, kako široka so moja razmišljanja in kakšno je moje znanje. Ter takšna, da bo imela namen, da ne bo le ena izmed diplomskih, ki bodo romale na police, ampak da bo uporabna, da bo mogoče temelj za nadaljnjo raziskovanje. Mogoče so moji cilji previsoki in bo naloga le povprečna, a vendar je namen tak. In ker hočem pokazati socialnim delavcem ter delavcem v šoli, da je potrebno raziskati prav vse skupine učencev posebej, ker so si vse skupine tako različne, kljub temu, da na prvi pogled ne izgledalo drugače. Pa vendar, imajo svoje specifične probleme in potrebujejo posebno obravnavo. Zaradi maloštevilčnosti jih ne smemo izpustiti iz načrta, zaradi navideznega dobrega počutja v šoli, ne smemo pozabiti, da se lahko globlje skriva še kaj in jim moramo dati čas, da nas spoznajo, da nam zaupajo in jim pomagati, kadar bodo potrebovali pomoč.

Vse to so moji cilji, cilji diplomske naloge. In vem, da nekatere izmed njih bom dosegla, druge ne, vendar bom ves čas stremela k temu, da jih. Pač vse ni vedno odvisno od nas samih. In tako grem dalje, polna upanja in vere v to kar počnem. Danes, jutri,...

Mende Nazer: Sužnja ; Svobodna

2010-03-26T11:43:00.003+01:00

Tokrat sem izbrala knjigo z naslovom Sužnja, drugi del, ki prikazuje nadaljevanje življenja avtorice knjige pa je v moje roke zašel po naključju. Niti nisem vedela, da drugi del sploh obstaja, in ker je bila prva knjiga dobra, se tudi druge nisem otepala.
Sužnja govori o deklici Mende, ki živi v Sudanu, v gorovju kjer živijo Nube, plemena, domorodci, ki pa si morajo prostor v državi deliti z Arabci. Arabci s svojim namernim uničevanjem vasi, ugrabljanjem otrok, ubijanjem moških želijo iztrebiti ta ljudstva, ki so bila tam toliko let pred njimi. Najprej spoznamo življenje plemena Karko v katerega se rodi ta deklica. Spoznamo njihove navade, to, da so prevzeli celo muslimansko vero, da se otroci šolajo in da še vedno obrezujejo deklice. Pokaže se vpliv Arabcev, ki vsiljujejo svoj jezik in celo arabska imena tem pripadnikom plemena. Potem pa knjiga popelje bralca v krut svet, ki ga doživljajo Nubijski otroci. Mende med napadom ugrabijo Arabci, jo skušajo posiliti in jo prodajo za sužnjo v mesto. Lastniki Mende zapirajo, ji ne plačujejo za delo, jo pretepajo in na vse možne načine izkoriščajo. Ko se ji ponudi možnost za delo v tujini, prav tako kot sužnji, se njeno življenje popolnoma spremeni. Pri družini, pri kateri je začasno spozna pravi svet in vidi, daje suženjstvo prepovedano. Zbeži. Takrat se začne njen veliki boj za svobodo.
Knjiga te pretrese že s svojimi temelji. Suženjstvo? Pa tega smo izkoreninili že pred časom. Očitno ne. Vendar se o tem ne govori. Vsaj ne toliko, da bi se slišalo. Grozna dejanja Arabcev, ki imajo, odkar se je Velika Britanija umaknila iz območja, vse niti v rokah, brez obžalovanja in celo v imenu Boga, ubijajo nedolžne. Posiljevanje majhnih deklic, ki so povrh tega še obrezane, je nedopustno, pa vendar se dogaja. Nihče nič ne naredi. Knjiga dobro pokaže kako lahko nekomu odvzamemo vse, če ta ne pozna zunanjega sveta, pravic in zakonov. Mende ni poznala ničesar, niti elektrike ne, kako naj bi torej vedela, da suženjstvo ne obstaja? Beli ljudje še vedno mislijo, da so nad drugimi rasami, da so črnci pa manjvredni in da zato lahko z njimi počnejo kar hočejo. Kakšna zmota je to. A kljub temu mi, ki smo napredni in ki nadzorujemo tretji svet, ne naredimo ničesar, kar bi omogočilo življenje tem ljudem. Kako lahko dovolimo takšna dejanja, ki so že vrsto let prepovedana, znana kot nedopustna? To smo mi, ljudje. Ki raje preslišimo, kot da bi slišali krike otrok. Ki raje zapremo oči, kot da bi videli kaj se dogaja. In ki se raje obrnemo stran namesto, da bi pomagali.
Druga knjiga z naslovom Svobodna pa opisuje potovanje Mende nazaj v Sudan, da bi se po mnogih letih znova srečala s svojo družino. Potovanje je izjemno nevarno in obstaja možnost, da bi jo Arabci napadli. Ampak kljub vse preprekam se ji uresniči želja in preživi nekaj izjemnih dni s svojo družino. Vmes se Mende ves čas sprašuje ali je še Nuba ali je že bolj Britanka, a korenine so korenine in kmalu se vidi, da Mende ni pozabila svojih navad in zgodovine.
V drugem delu Mende z družino obišče taborišče v Sudanu, v katerem sprejemajo Darfurske družine. Te so po več mesecev potovale, da bi prišle do taborišča, ki je še najbolj varno od vseh. Tam pa se kar tre otrok, žensk in tudi moških z zgodbami, ki parajo srce. Nemogoče je, da se te vse te zgodbe ne bi mogle dotakniti, da jim bi verjel, kajti vse to se dogaja. O Darfurju slišimo več. Da se prebivalci večno spopadajo z Arabci. Organizacije za zaščito ljudi so postavile mnogo taborišč, ki pa so vedno izpostavljena napadom. Arabci še vedno ugrabljajo otroke, jih posiljujejo, prodajajo naprej, posiljujejo ženske, nosečnice ubijejo in otroke skuhajo, moške pa prav tako ubijajo. Grozno. Kaj več kot to ne morem reči. V tej knjigi je vse preveč bolečine. Humanitarne organizacije same ne morejo storiti veliko, saj so vedo v nevarnosti. Nube se branijo tako, da so sami poprijeli za orožje in se borijo proti Arabcem, kolikor se pač lahko, saj imajo veliko bolj zastarelo orožje. Pomoči iz drugih držav ni. verjetno zato, ker v tem ne najdejo smisla. Ker tam ni nafte za katero bi se bilo pomembno boriti. So le ljudje, ljudje, ki želijo svobodo in ki želijo zaživeti brez strahu, da bi jim posilili in pobili vso družino. Upam, da se bodo ljudje enkrat zavedli, da lahko storimo precej več, kot smo do zdaj in vzeli stvari v svoje roke, pomagali tem ljudstvom in jih rešili trpljenja. Genocid je kaznivo dejanje, nekaj kar ni opravičljivo in kar ne smemo dovoliti, pa vendar dovolimo, ker pač nihče še ni dokazal da gre za genocid. Vendar kako naj drugače rečemo dejanju, ki ga Arabci izvršujejo nad plemeni?

Vojak socialni delavec?

2010-03-24T10:23:00.002+01:00

Mladina trenutno zbira podpise za peticijo za prestrukturiranje vojske. Vse bi bilo prav, če ne bi zapisali že domnevne rešitve za problem vojakov, ki to ne bi več bili. 5000 vojakov naj bi se prekvalificirali v socialne delavce. In mnogi v tem ne vidijo problema, mnogi, ki jih stvar ne zadeva, ki enostavno nočejo vojske. Za njih je to prava rešitev, saj bi lahko ti vojaki kasneje pomagali starejšim, mladim,... Vendar. Tu je velik vendar. V Sloveniji imamo veliko socialnih delavcev, ki ta naziv potrjujejo z izobrazbo. Imamo visokošolske diplomirane socialne delavce in imamo nove generacije univerzitetnih socialnih delavcev. Ti smo se trudili 4 leta na faksu, da bomo dobili izobrazbo katera nam bo pomagala pri delu z ljudmi. Nismo socialni delavci le zaradi zdrave pameti, ki na bi bila rešitev in zdravilo vsega, ne, smo ljudje, ki smo študirali, se učili, izpopolnjevali naše znanje, da bomo lahko čim bolj pomagali ljudem, ki so v stiski in potrebujejo pomoč. In tega ne zmore vsak. Četudi večina misli, da zna pa vsa svetovati in pomagati sočloveku to ni res. Vsak nima empatije, ki bi mu pomagala se vživeti v problem drugega, vsak nima znanja, kako točno pomagati človeku, kako ga razumeti in kako mu ne svetovati. Mislite, da je svetovanje, dajanje nasvetov delo socialnega delavca in da vsi to znajo. Ja, vsak zna biti pameten za drugega in mu deliti nasvete kaj naj stori. Ne zna pa vsak oceniti položaja in skupaj, s soustvarjanjem priti do rešitve, ki bo ustrezna predvsem za človeka, ki mu pomagamo. Torej, ne dajemo nasvetov ampak le pomagamo, da človek sam pride do rešitve. Za laike, naj to pojasnim s primerom: znajdete se v stiski, vaš najboljši prijatelj vam skuša pomagati po svojih močeh, pove vam za neko možnost, ki bi jo lahko izkoristili v danem trenutku in bi lahko rešila vaše težave. To mogoče storite ali pa mogoče tudi ne. Zakaj ne? Zakaj ne bi tega storili, če pa je rešitev dobra, pametna? Zato, ker to ni rešitev, ki bi jo uporabili vi, ker to niste vi in ker to ni vaš način reševanja stiske. Socialni delavec pa bi s pogovorom skupaj z vami skušal priti do možne rešitve, ki bi vam bila blizu in ki bi jo zato tudi sprejeli. In zdaj mi lahko poveste, ali zna vsak dati nasvet? Da. Verjamem da. Ali zna vsak pomagati človeku tako, da ta sam najde rešitev? Ne. Ali zna vsak pomagati tako, da si bo človek pomagal sam? Ne. To je torej to. Vsak ne more biti socialni delavec, vsak nima teh kvalifikacij, niti znanja. Obstaja dovolj argumentov, ki govorijo v to smer, dovolj argumentov, da bi lahko začeli ceniti socialne delavce, ne pa da na njihova delovna mesta zaposlujete vse mogoče kadre, samo teh ne. In sedaj še ideja o tem, da bi vojaki bili socialni delavci. Vojak se je odločil za poklic vojaka, ne za poklic socialnega delavca. Ne morete človeka prisiliti, da bo zdaj vse življenje delal v Domu za ostarele. In če bi ga prisilili, ali bi delal dobro? Verjamem da ne, saj vsak, ki je prisiljen v neko delo, to ne opravlja s strastjo, veseljem, ki bi mu pomagalo pri boljšem delu, ampak s slabim počutjem, stresom in nevernostjo v to kar dela. kako bi bilo vam, če bi kar naenkrat rekli, da pa ne potrebujejo več določenega kadra, npr. učiteljev in da bi te prestrukturirali v strojne vede. Verjetno bi bili zelo zadovoljni, ali pač ne? Tu sem izpostavila dve dilemi, dilema o tem, da bi nekdo drug opravljal delo socialnega delavca in pa da bi vojak delal poklic, ki mu je bil vsiljen. Mislim, da ti dve točki povesta svoje. Če pa že rabimo socialne kadre, kar iz iskanja delovnih mest ni vidno, pa torej zaposlimo socialne delavce, ki so v veliki meri brezposelni ali pa delajo na drugih delavnih mestih, kot natakarji, delavci v tovarnah... Teh je veliko in ne vidim smisla, da bi v tem sektorju zaposlovali koga drugega kot socialnega delavca, glede na to, da je teh veliko brez služb. Primanjkuje pa zdravnikov...zakaj ne bi vojake prekvalificirali v zdravnike? Ker to pač ne morejo biti. A socialni delavci pa so lahko?

Slabi dnevi

2010-03-18T12:56:00.002+01:00

Utrujena sem. Brez volje in moči. Po več dneh razmišljanja, premlevanja stvari, ki so ostale nerešene, se je moje telo utrudilo. Ne samo telo, počutim se kot da sem cela odpovedala. Očitno je, da se je to zgodilo zaradi nedavnih dogodkov, ki so zmedli moji psiho in ponovno načeli staro temo, ki sem jo že nekaj časa nazaj vrgla v kot. Od nenehnega ramišljanja kaj storiti, kako storiti, ali sploh kaj storiti, se prišla do točke, ko imam vsega dovolj. Šla sem skozi različne faze, od presenečenja, razočaranja, premlevanja do jeze in žalosti. Danes pa mi je dovolj, ne zmorem več. Glavo želim odpeljati na oddih, se prepustiti toku in pozabiti kar se dogaja okrog mene, vsa za dan ali dva. Mi bo uspelo? Ne vem. Vem pa, da bi mi ta začasna rešitev mogoče pomagala, da bi stvari videla jasneje, saj jih trenutno ne morem. Ne vem kako naj reagiram, kaj naj storim in nihče mi tega ne more povedati, mi svetovati, saj moram poslušati le svoje srce in svoj razum. Oboje pa je trenutno zmedeno. Včasih pač ne prenesem vseh težav, ki se mi naprtijo, škoda je le, da zato trpi moja dobra volja in pa druga dela, ki jih moram početi, urediti. Pa venda, tako je, in kaj naj? Potrebujem počitek. Vem. Mogoče potrebujem nekoga, da mu vse povem, tako kot je, iskreno, brez pretvarjanja, daje vse idealno in da me ne boli in ne moti. Poskušam komu povedai, pa ostane pri banalnih zadevah, globlje ne morem. Trenutno ne, bom pa morala, saj je mogoče tam rešitev mojih težav. Mogoče bom le tako lahko znova našla mir. Poskusila bom, ko bom pripravljena. Upam da bo to razjasnilo položaj in mi pomagalo razumeti zakaj se dogaja kar se in zakaj so ljudje takšni kot so, ker trenutno ne razumem. Ne razumem njihovih dejanj, besed,...čeprav bi jih mogoče morala. Vem, da so na svetu različni ljudje, in skozi let sem spoznala njihove slabosti, ravnanja, ki se mi niti malo ne zdijo moralna, pa vseeno... Človek misli, da pa vse le ni tao črno kot se zdi, to večkrat pomislim, in vedno znova se opečem. Toliko je zlobe in nesreč okoli mene, da enostavno tega ne prenesem več. Spet drugič pa se počutim močno in popolnoma zmožno se boriti s tem svetom. Vendar danes ne, danes potrebujem odmor, odmor od vsega.

Pohod na Mrzlico 14.3.2010

2010-03-15T14:34:00.006+01:00

Na čudovit nedeljski dan sva se odpravila na Mrzlico. Na 1122m visok hrib v Zasavju, ki sem ga tolikokrat prehodila v mojih šolskih letih. V Trbovljah je najpogostejša postojanka prav Mrzlica, čeprav je v okolici mnogo lepih vrhov, najboj znan Kum, nato Sveta Planina, Čemšeniška planina, Kal,... V glavnem, dan je bil sončen, čisto zgodnje pomladanskih temperatur, ki so se borile z goro snega, ki je pokrila vse pod seboj. odločila sva se za štart iz vasi Čeče, ker je iz doline Trbovelj do Čeč več kot pol ure, ki pa vodijo večinoma po cesti. Šele od Čeč dalje se začne lepa gozdna pot, ki jo prekriža nekaj makadamske ceste in pa travniki. Avto se parkira pri kapelici na razpotju, ki vodi v Čeče, Otenk ali v smer Podmeja. Večina izletnikov krene na pot iz Podmeje, ki je kakih 100m višje ležeča od Čeč in je prelaz med Trbovljami in Preboldom. V glavnem, pot je prav prijetna. Ni veliko večjih naklonom, saj se pot večinoma časa rahlo vzpenja navzgor. Že med potjo se opazi izjemen razgled na Zasavje, na Trbovlje in Hrastnik ter druge bližnje vrhove. Na drugi polovici poti pa se nam odpre pogled na Savinjsko dolino, ki se je, moram reči, popolnoma spremenila od zadnjih 10 let, kar sem jaz bila na Mrzlici. Proti vrhu sicer vodi asfaltirana cesta, ki pa je bila popolnoma prekrita s snegom, ki ni niti malo nakazoval, da je pod njim sploh cesta. Vse skupaj izgleda kot le ozka pot. Na koncu se pot malce bolj povzpne in kmalu zagledamo kočo. koča stoji na 1119m višine in kot sva opazila je izjemno obiskana. Povsod se je trlo ljudi, starih in mladih. Obiskanost je zares visoka. Mnogi se nato spustijo v dolino s sanmi, smučmi in celo z boardi, saj je večji del poti zvožen in je pot navzdol lahko prav zabavna. Le slabih 5min pa te loči od vrha, ki stoji prav blizu koče in iz katerega je izjemen pogled na širšo okolico. Postavljen je tudi orientacijski kamen, s katerem najdemo najpomembnejše vrhove, ki jih lahko, ob lepem vremenu, opazimo z vrha. Imela sem možnost videti tudi Grintovec, Triglav,... Bil je res prelep razgled. So pa bile najprej težav v koči, ker natakar ni našel štampiljk. Šele, ko sem se pol ure kasneje vrnila iz vrha nazaj v kočo, jih je po pregovarjanju le našel in tako sem znova zabeležila osvojen vrh v knjižico. Najbolj zanimiv je bil smerokaz, ki je, če si dobro pogledal poti in se vsaj malo orientiral, kazal narobe. Bil je zasukan v napačno smer, kar lahko zmede marsikaterega novinca v teh hribih. Sicer pa je bilo vzdušje pravo, le resnično preveč ljudi. Izlet je veliko boljši, če je po poti manj ljudi. Pot nazaj je bila veliko bolj mokra, saj se je zaradi visokih temperatur sneg počasi že začel topiti in tam kjer je bilo prej vse steptano in ledeno, se je zdaj vlival potok vode in blata. Nič kaj prijetno, ampak tega ni bilo veliko.

Pot navzgor je trajala cca. 1.45h, nazaj pa dobro uro. Po taki hoji čutiš nato takšno pozitivno utrujenost.

Aktivna jaz

2010-03-11T11:14:00.002+01:00

In je preteklo že 26 dni odkar sem nazadnje delala evidenco moje aktivnosti. Moram priznati, da prejšnji mesec nisem bila najbolj pridna in vestna, je pa zato marec veliko bolj poln mojih zapiskov o vadbi.
Če pogledamo evidenco od 13.2. pa do 10.3., lahko vidimo, da je preteklo 26 dni, od katerih pa sem bila aktivna, tako ali drugače, 12 dni. Še vedno slaba polovica.
Urnik mojih aktivnosti pa izgleda nekako takole:
-3x pohod (1.20h, 1.30h,2h)...skupno 4.40h
-1x intenzivnejša hoja (1h)
Vse to v mesecu februarju.
1x board 6.3. (celodnevna)
Vadba doma pa:
-1x fat burning (15min)
-3x fitnes belly dance (65min)
-2x belly dance (60min)
-3x vadba za spodnji del in trebušne mišice (40min)
-1x slimfit belly dance (30min)
Skupno 3.30h vadbe doma, ki sem jih izvajala v 7 dneh. Za 7 dni, je čas vadbe zame kar zadovoljujoč, vendar bi morala število dni vadbe povečati, podvojiti.
Moram pa reči, da je vadba veliko bolj zanimiva, ko se mi je pridružila še mami, saj nekako ena drugi dajemo spodbudo, da vadimo skoraj vsak večer med tednom v tem mesecu. Tako me to pripelje do podatka, da sem bila v desetih dneh v marcu neaktivna oz. brez vadbe le tri dni. Upam, da bo šlo tako še naprej. Bomo videli, ko se bom spet oglasila naslednji mesec.

Tsunami: The Aftermath na TV3 2. del

2010-03-09T12:32:00.003+01:00

Moram priznati, da sem prehitro sklepala, da se film preveč osredotoča na tujce, turiste. V drugem delu sem opazilo veliko več zgodb in izsekov iz življenja domačinov. Pa ne, da bi zasledila kaj dobrega, vse preveč je vse povezano z revščino, bedo, izkoriščanjem,... Čeprav so domačini prvi in pravi prebivalci Tajske pa nimajo pravic, ki bi jim po tem pripadale. Film prikaže, kako na hitro pospravljajo ruševine in ravnajo zemljo, vas, kjer so nekoč prebivali domačini. Zakaj? Da bi lahko katastrofo izkoristili za lasten zaslužek...Na območju nekdanje vasi, na mestu, kjer so nekoč stale koče, kjer so prebivali domačini, bodo postavili luksuzne hotele. Z argumentom, da morajo ohraniti turizem, saj le ta lahko reši Tajce iz nezavidljivega položaja. Me pa prav zanima, kako lahko rešijo domačine s tem, da jih preženejo z lastne zemlje. Prej tega niso mogli, zdaj pa lahko, glede na to, da na tem mestu ni ničesar več. In kako nemočni se lahko počutijo domačini, ko jih preganjajo z njihove lastne zemlje. Tega si ne moremo niti predstavljati. Že res, da gre za film, ampak verjamem, da se to tudi resnično dogaja, saj v svetu vedno znova najdemo take in drugačne oblike izkoriščanja prebivalstva. Vseeno pa me zanima koliko je resnice v vsem tem. Ker če je to res, potem ne moremo zameriti Tajcem, ki po toliko letih še vedno čakajo na pomoč zahodnih držav, na pakete hrane in podobno. Že tako je težko začeti življenje na novo, brez družine, brez financ, pravic, kaj šele, da se temu pridruži še to, da nimaš več zemlje, na kateri si se rodil in preživel svoje življenje. In kako naj bi potem ljudje takoj zaživeli kot so prej? Brez vsega? Nemogoče je, dokler bodo nekateri mislili samo na svojo korist in izkoriščali vse kar se izkoristiti da.
In vse to bi lahko povezali z današnjimi dogodki. Potresi na Haitiju, v Čilah, sedaj še v Turčiji. narava nam kaže svoje zobe, vendar pa zakaj vedno tistim, ki so že tako depriviligirani, ki že tako ali tako živijo v pomanjkanju in bedi? To je vprašanje na katerega ne poznamo odgovora. Pa vendar se dogaja. Ljudje, ki so že tako imeli malo, so izgubili še tisto. Srce se para ob posnetkih, slikah, ki prikazujejo kako lahko le v nekaj sekundah, minutah izgubiš vse kar ti je drago. Pa vendar se ljudje poberejo, zaživijo znova, kakor vedo in znajo, vendar brez pomoči je to oteženo. Pa vendar je pri tem potrebno poskrbeti za to, da pomagaš človeku tako in samo tako, da si bo opomogel in si nadaljnje pomagal sam. Če ne doživimo to, kar se dogaja po svetu, ko pomagamo ljudem tako, da ti postanejo trajno odvisni od nas in jih tako popolnoma onesposobimo za samostojno preživljanje. Do tega ne sme priti, saj mora človek delati za svoje preživetje, mora se truditi, drugače vse izgubi svoj pravi smisel. Pomagamo mu le takrat in ko to nujno potrebuje. Meja med tem, kdaj potrebuje pomoč in kdaj je sposoben problem rešiti sam je tanka, prav tako kot meja med tem, kako pomagati, da si bo znal pomagati sam in kako pomagati tako, da bo postal stalno odvisen od naše pomoči. Za vse to je potrebno imeti znanja in izkušnje. Zato podpiram tiste, ki skušajo po katastrofi življenje čim prej vrniti v stare tirnice, zagnati gospodarstvo in vsakdanje življenje naprej, take ki spodbujajo lokalno prebivalstvo k aktivnemu boju za preživetje, ki pomagajo tistim, ki so izgubili upanje, da ga znova najdejo, da najdejo sebe v vsej tej zmedi in kaosu in se trudijo preživeti.

Dan žena

2010-03-08T11:48:00.004+01:00

Razmišljam kakšen je še sploh pomen praznika ob dnevu žena. Če pogledamo zgodovino Dneva žena na Wikipediji je zapisano nekako takole: dan žena je mednarodni praznik žensk...Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Prvič so praznik praznovali 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, na 19. marec. V Sloveniji pa so ga takrat praznovali v Trbovljah. In ne morem mimo tega, da ne bi omenila, da sem na to ponosna. Kot rojena Trboveljčanka sem ponosna, da so se začeli zavedati pravic žensk, prav v mojem kraju. Čeprav je verjetno vprašljivo kolikšen pomen je imel Dan žena takrat, pa vseeno. V mojem kraju se je začelo. Vsaj za Slovenijo. Kljub temu, da smo številni Slovenci, Jugoslovani praznovali ta praznik, pa je ženska dobila volilno pravico šele leta 1945, in šele 1989 je začel delovati prvi sos telefon za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtve nasilja. To nas opozori na to, kako dolgotrajen je proces spreminjanja tako političnih kot tudi vsakdanjih pravic in življenja določene skupine, ki je bila zatirana. Prej so bile to ženske, ki so našle način za preboj in dokaz, da so lahko enakopravne, zdaj so to istospolno usmerjeni. Verjamem, da lahko vsakemu uspe z dovolj podpore. Pa se vrnimo na temo. Če je dan žena res praznik za enakopravnost žensk, pa to danes le malokdo omenja. Praznik jemljemo kot dan vseh žensk, brez da bi ga osmislili. Pač je to dan, na katerega bi morali moški še bolj izkazati svojo naklonjenost ženskam. Vse prevečkrat pa se to dogaja samo na takšne in podobne dneve in z eno ali kupom rožic, ki marsikateri ženski ne pomenijo nič posebnega, če ni zadaj posebnega sporočila. Če bi moški vsak dan s svojo žensko ravnal spoštljivo, kot z enakovredno partnerico v odnosu, se z njo pogovarjal in razreševal morebitne konflikte in seveda obratno, da bi vsak dan ženska tako počela z moškim, bi lahko bil vsak dan dan žena in dan moža. Vsak dan je lahko praznik, če si ga le ustvariš. Za to, da izkažeš pozornost svojemu bližnjemu, svojim prijateljem, ne potrebuješ posebnega dneva. In v vsem tem je čar. Če ženska dobi pozornost tudi v drugih dneh, bo vseeno cenila 8. marec, kot dan žena, čeprav mogoče ne bo nič kaj bolj poseben kot drugi dnevi. Če pa človek potrebuje poseben dan, da se spomni na drugo osebo, potem pa noben praznik nima posebnega pomena, ampak je le lažna farsa, ki pove, da bo naslednji dan vse enako kot prej, monotono, konfliktno in nesrečno... Pa praznujmo tako, da bomo imeli v zavesti to, da je lahko vsak dan paznik, tisti dan, ki pa uradno tudi je, pa lahko izkoristimo za to, da potrdimo vse kar imamo in se spomnimo na milijone žensk, ki tega nima.

Tsunami: The Aftermath na TV3

2010-03-01T11:15:00.003+01:00

Včeraj sem si ogledala prvi del miniserije Posledice cunamija:zgodba o preživelih. Gre za zgodbo o cunamiju, ki je prizadel Tajsko. Sicer je zadeva narejena kot film, bi pa lahko trdila, da je precej stvari resničnih. Prikazano je več akterjev, tistih, ki so preživeli in tistih, ki niso, večina med njimi pa je zahodnjakov. To je prvo, kar me je zmotilo. Da dajejo pomembnejši pomen zahodnjakom, Britancem, ki so bili takrat na dopustu, kot pa domačinom, ki jim je cunami vzel veliko več, kot samo življenja njihovih najbližjih, ampak tudi dom, vse kar je bilo pomembno. Prikazana je le zgodba domačina natakarja, ki v cunamiju izgubi babico. V njegovi zgodbi je dobro prikazana želja po pomoči drugim ljudem, ki bi jih ta mlad fant še lahko rešil, ter ravnanje policije z domačini. Kar me je najbolj šokiralo je bilo, da so preventivno sežigali trupla, trupla ljudi, ki jih njihovi svojci iščejo, ki še niso identificirana in ki bodo za vedno označena za pogrešane. Naj bo kakršen koli razlog za to, tega ne upraviči nobena stvar, noben argument, vsaj v mojih očeh ne. Pa naj zdaj presedlam na tisto, na kar se se v samem filmu najbolj osredotočila...na občutke, na reakcije ljudi, ki so preživeli. Toliko kot je prikazanih različnih ljudi, njihovih zgodb, toliko različnih je občutkov, ki pa se vsi vežejo na bolečino, izgubo in šok. Ob takšnih katastrofalnih razmerah je povsem normalna reakcija ljudi, da občutijo različna čustva, in da reagirajo povsem različno, vsak po svoje. Vsak človek zase ve, kako lahko preživi, kako lahko prenese bolečino in kako lahko najde novo upanje ali pa kako se prepusti v usodo. Film dobro prikaže različne načine spopadanja s krizo. Nekdo občuti zmedenost, drugi strah, spet tretji občuti zagon, da bi našel izgubljeno, spet četrti obupa, spet peti išče novo upanje, itd. Vendar so vse to načini, da človek v takšnih razmerah sploh lahko preživi. Nekateri se oprejo na svoje bližnje, ki so jim še ostali, spet drugi gredo raje svojo pot, tretji se nimajo na nikogar obrniti, četrti iščejo pomoč vsepovsod, spet peti usodo vzamejo v svoje roke,... itd. In spet so vse to normalni odzivi. Če izpostavim ženo, ženo in mater, ki pogreša svojega otroka. Moža je našla, ta pa je med cunamijem izgubil njuno hčer. Ko jo iščeta v vseh centrih in središčih za pomoč, najdeta drugo majhno deklico, ki ji je bila na sliki močno podobna. Oče ne obupa in se odpravi na tiskovno konferenco za pomoč Britancem, mati pa vzame tisto deklico za svojo. Zaradi obupa, šoka in vsega, bi se lahko v tistem trenutku zadovoljila tudi s povsem neznano deklico. To da je deklico vzela bi lahko imelo katastrofalne posledice, saj jo lahko iščejo njeni pravi starši in prav tako bi lahko kasneje to odločitev obžalovala. Vendar ji je takrat to pomenilo rešitev, zmanjšanje njene bolečine ob izgubi hčerke. Ne moremo je obsojati za takšno dejanje, saj verjamem, da v teh razmerah, človek ne more misliti na posledice svojih dejanj, na prihodnost, ampak živi le za tukaj in zdaj, da bi preživel to sekundo, to minuto in ta dan. Vsak po svoje, vsak s svojimi načini. Takšni smo ljudje, stvari doživljamo različno, prav tako stvari občutimo drugače in s tem se spopadamo vsak drugače, vsak na svoj način. Vsak način je v tistem trenutku najboljši možni za tistega človeka, ki ga doživlja, saj mu daje upanje in mu pomaga prebresti vso bolečino ob izgubi, čeprav z vidika druge osebe ta način ne bi bil pravilen ali pa bi vodil do slabih posledic. Uporaben je tukaj in zdaj, v tistem trenutku pomaga človeku preživeti. Kasneje bo človek sam uporabil drug način, da preživi in preboli izgubo, šel bo skozi vrsto faz, ki bodo vzbujala različne občutke, različne reakcije, odzive. To je vse naravno, prvinsko, v človeku. Da najde moč za preživetje, tako ali drugače.A

Spomini in Jagode in čokolada

2010-02-18T11:45:00.003+01:00

Ob starih komadih, ki smo jih vrteli še kot otroci, se spomnim le lepih trenutkov, ki sem jih preživela. Spomnim se, kako smo s kolegico, pri 12, 13 letih vrtele ene in iste komade ves večer, dokler nismo zaspale. Naveličale smo se jih šele, ko smo nekako lahko posnele drugo kaseto. Spomnim se tudi, da smo snemale videe, z najljubšimi pesmimi, ki so se takrat vrtele. Čeprav zdaj že dolgo ne poslušam nekaterih izvajalcev, pa si rada včasih zavrtim njihovo pes in se spomnim na te čase. Tisti časi so bili precej bolj enostavni kot danes. Počitnice so bile raj, sprehodi, druženje, poslušanje pesmi, zgodbe,... Ob tem se spomnim na vse tiste osebe, ki so mi takrat marsikaj pomenile, pa naj je šlo za prijatelje, bežne simpatije ali pa enostavno določene znance. Nekatere pesmi me spomnijo na določene trenutke, druge pa na določene osebe. Mislim pa da je bila pesem, ki smo jo s kolegico največ preposlušale in tudi po svoje spremenile Jagode in čokolada od Rok'n'banda. Imeli sva tisto navado, da sva besedila, ki se pač niso skladala z najinim doživljanjem ali zgodbo, spremenile po svoje, tako a je še pasalo v kontekst in v glasbo samo. Oh, kje so tisti časi. Toliko spominov, ki jih ne boš mogel več doživeti, saj gre življenje naprej, in preteklost ostaja za nami. Včasih bi še zamenjala kakšen trenutek sedanjosti za trenutek preteklosti, spet drugič, pa jo raje obdržim zadaj, za sabo. Prav pa se mi zdi, da preteklosti ne moremo spreminjati, ker je najboljša takšna kot je, četudi ne vsebuje le lepih trenutkov, vendar je treba te izluščiti iz celotnega konteksta in uživati v spominih. Vse slabe stvari pa tudi dobre so nas nekaj naučile, nas oblikovale za prihodnost, tega ne smemo pozabiti, vendar pa je to za nami. Včasih se človek težko odtrga od svoje preteklosti, jaz se trudim. lažje seje odtrgati od preteklosti, ki je dovolj dolgo za nami, težje pa je s tisto preteklostjo, ki vedno znova hodi za nami, od katere smo oddaljeni le nekaj korakov stran. Pa vendar....včasih se preteklosti prav rada spominjam, kot to delam danes. Spominjam se smeha, zgodbic, spanja v šotoru pred domačim pragom, sedenja pred tv-jem in poslušanja glasbe iz starega predvajalnika, skrivnostnih nasmeškov, nedosegljivih fantov, vsakodnevnih sprehodov, gasilskih veselic, spoznavanja novih znancev, kolesarjenja, okraševanja smrekice, ki sva jo ukradle na sosedovi zemlji, postavljanja tabora, čuvanja kužkov, lovljenja mačk,... Vse to so lepi spomini...spomini, ki so in bodo ostali v mojem srcu zapisani kot delček obdobja moje mladosti, kjer sem se marsikaj naučila, pridobila izkušnje in kjer sem še rasla, tako in drugače. Kjer smo bili mladi in velikokrat tudi neumni, kjer nismo premišljevali o posledicah, niti o prihodnosti, kjer je štelo le to, kar je bilo danes in kar bo jutri. Bilo je lepo. Upam, da bodo naši otroci lahko imeli prav tako sproščeno otroštvo in mladost, kot smo jo imeli mi. Enaka ne bo, niti podobno, vendar naj bo vsaj v bistvu enaka. Sproščena, vesela, razigrana in taka, da se je bodo z veseljem spominjali, kot se jo zdajle spominjam jaz.

Aktivna jaz

2010-02-12T12:26:00.002+01:00

Po dolgem času spet redno telovadim in se gibljem in to vestno zapisujem. Moj prvi name je bil nekako prekinjen zaradi dela, saj sem imela od 6h zjutraj pa do 16h popoldne zaseden urnik, z delom, služenjem denarja. In nekako nisem imela volje, energije in časa za vadbo. To raje počnem dopoldne, ko imam še dosti energije in ko sem sama. Tako sem 22.1. zopet začela z rednim gibanjem. Od takrat je minilo 22 dni, bilanca pa je taka:

Vsaj dvakrat tedensko telovadim s pomočjo youtuba, na podlagi trebušnega plesa. Ta je sestavljen iz osnovnih gibov, pri katerem v 30min razmigaš celotno telo in se naučiš ali pa izpopolnjuješ osnovne gibe trebušnega plesa, nato sledi fitnes verzija, kjer je poudarek predvsem na raztezanju mišic, predvsem trebušnih, enako 30min, zadnja pa je fat burning, pri katerem sem v 30min močno prepotiš in naskačeš, s tem da nekako vadiš gibe trebušnega plesa. Ta vadba mi je kar pri srcu, saj me je orientalski ples vedno zanimal, prav tako pa imam dosti raztegljive in prilagodljive mišice, da mi gibanje gre in da znam en del telesa gibati brez gibanja drugega dela telesa, kar je bistveno pri trebušnem plesu. Prav tako pa še vedno hodim na pohode, zdaj zaradi snega bolj poredko in na manj strme hribe.

Časovno opredeljeno od 22.1 do danes 12.2. 2010:

115 min Fat burninga (izvajano 5x)

3o min fitnesa (izvajano 1x)

30 min Belly dance (izvajano 1x)

....kar nanese skupaj 3h25min vadbe v stanovanju v 7 dneh od 22-ih

2h40min pohoda na Koprivnik

1h30min srednje hitre hoje večinoma po ravnini

1x celodnevno bordanje

Torej sem bila od 22 dni, aktivna 10 dni, kar je skorajda polovica. Sicer ni veliko, vendar nekaj je. Glede na to, da sem včasih aktivna še precej manj, skoraj nič, je to zame kar dosežek. Z majhnimi koraki bo šlo, kar opažam že pri moji kondiciji, ki je še vedno slaba, a vedno boljša. Vedno lažje zdržim telovadbo, vedno manj je bolečin v nogah pri pohodih. Čeprav vem, da moram še veliko storiti. Največ problemov mi pri tem delajo moje noge, saj imam zdravniške probleme. Moja kost na stopalu je visoka, prav nasprotno kot pri platfusu, in moje naravno mirovanje stopala je, da je ta vodoravno poravnan s celotno nogo, kar pa povzroča bolečine, če je noga postavljena v t.i. normalni položaj, saj se mišica v mečih pri tem preveč napreza. Prav tako ne zmorem več počepov izvajati na stopalih, kar pomeni nestabilno izvajanje, ker moram pač stati na prstih. Tako, da delam na tem, da si mišico vsaj za silo raztegnem, čeprav vem, da položaja kosti ne bom več mogla spremeniti.

Upam, da bo moja volja in pa ciljna naravnanost, da izgubim nekaj centimetrov na mečah, stegnu in zadnjici ter učvrstitvi mišic, dovolj močna, da vzdržim in dosežem zadano. In da se bo moja aktivnost lahko iz dneva v dan povečevala. Kar je predvsem dobro za moje telo in zdravje.

Yasmina Khadra: Lastovke iz Kabula

2010-02-10T11:10:00.002+01:00

Gre za pisatelja, ki piše pod psevdonimom Yasmina Khadra. Zgodba kaže življenje dveh različnih moških v Kabulu v času vladavine talibov. Sicer se mi zdi, da se zgodba najprej kar vleče, niti ni napisana tako za tekoče branje, vendar te kmalu začne zanimati. Potrebno je biti pozoren na vsa imena in akterje, da se ne zapleteš med dve različni zgodbi. Konec je pretresljiv. Vmes pa nam knjiga daje kar nekaj besed, naukov za razmišljanje. Pa bi povzela le enega, za katerega se mi zdi, da izstopa iz celotne knjige:

"O življenju in človeku vemo vse, a kaj v resnici vemo o sebi? Atik, moj dragi, ne skušaj si preveč zakomplicirati življenja. nikoli ne boš uganil, kar je življenje prihranilo zate. nehaj si polniti glavo z blodnimi mislimi, nerazvozljivimi izpraševanji in nekoristnim premišljevanjem. da imaš odgovor na vse, te ne bo zaščitilo pred tem, kar prikriva jutri. učenjak je vedel veliko stvari, vendar je spregledal bistvo. živeti pomeni v prvi vrsti biti pripravljen, da boš dobil neba na glavo. če izhajaš iz načela, da je življenje zgolj preizkušnja, si opremljen za popadanje z mukami in presenečenji, ki jih prinaša. Če od njega vztrajno pričakuješ nekaj, česar ti ne more dati, je to dokaz, da nisi ničesar razumel. jemlji stvari kakor pridejo, ne zganjaj iz njih drame ali komedije; ne vodiš ti svoje barke, temveč jo potek usode. ... Če se vsem pripeti kakšna smola, še ni konec sveta. ni slabše ljubezni od pogleda, ki si ga izmenjaš na postaji, ko gresta dva vlaka vsak v svojo smer."

o je le ena od različnih misli, ki so nam dane v tej knjigi. Zanimivo pa je, kako ta odstavek govori o tem naj se ne sekiramo za vse kar nas zadane in naj ne premišljujemo po nepotrebnem, kar večina od nas dela. vedno znova iščemo razlog v stvareh, ki se nam dogajajo in večkrat nočemo sprejeti določenih sredstev. Mogoče nas to upanje in slepota rešujeta propada, a vendar nas umikata iz realnosti, kakršna ta je. Življenje je treba sprejeti takšno kot je, sprejeti vse kar se nam zgodi in poskušati iz tega potegniti najboljše, pa vendar mnogi to ne znamo ali nočemo. Sama priznam, da v meni ni nekega velikega pozitivnega pogleda na svet in da premalokrat gledam na stvar tako, kot je opisano tukaj in zato velikokrat preveč premišljujem o določenih zadevah. mogoče je to res brez potrebe, a takrat čutiš potrebo po tem, četudi ti to kasneje nič ne pomaga. tako je in nič drugače, prej, ko se sprijazniš z določenimi stvarmi, lažje je. Sploh če se sprijazniš s tistimi, ki jih ne moreš spremeniti. tako se lahko osredotočiš na tiste, ki se spremeniti dajo in na katere imaš vpliv. Včasih imamo na dogodke vpliv, drugič spet ne. Razlikovanje med tem je čast, je nekaj kar je dano človeku, ne vsakemu, nekaj za kar se je potrebno truditi in nekaj kar nam lahko prinaša samo dobro. Verjamem, da se lahko človek do neke mere nauči naučiti se, kaj lahko spremeni in česa ne more, lahko se tega loti sam, lahko pa mu to pokaže življenje samo, izkušnje. Tako da se lahko potem usmeri na tisto kar lahko spremeni, nase, na svoje odnose, svojo komunikacijo, svoja dejanja in navade. Le to lahko človeku prinese zadovoljstvo. Če bo vedel, da dela sam na sebi, da naredi zase vse kar lahko, bo živel boljše, kot če bo za krivice in slabe dni krivil vse druge, tiste, ki jih ne more spremeniti. Zato se mora človek obrniti vase in pogledati kaj potrebuje, kaj mu manjka in v sebi razčistiti kako lahko to dobi, kako lahko zapolni določeno pranino v sebi, s tem, da ne bo hotel premikati zidov, ki tam stojijo že miljone let, ampak samo sebe, ki se je razvijal in spreminjal v svojem življenju in ki je toliko gibljiv in dojemljiv, da bo lahko spremenil delček sebe, če ne spremenil, ga pa sprejel. Veliko ljudi srečam, ki so nesrečni in zagrenjeni, kar pripisujejo vsem drugim, le sebi ne. Četudi država ni najboljša, če ni prave politike, če ni pravih pravic, če ni dobrih sosedov,... še vedno lahko najdeš nekaj kar te osrečuje in kar ti pomaga preživeti v tem svetu. Nikoli ne bo za vse prav, če pa znaš to sprejeti in se naučiti iz tega potegniti le najboljše in živeti polno življenje, je to korak v pravo smer. Smer duhovne rasti, sreče in izpopolnjenosti.

Ni nevarnih psov!

2010-02-04T07:59:00.002+01:00

Zanimivo je, kaj vse slišiš od ljudi glede incidenta s bullmastiffi. In ne vem zakaj se v samo problematiko spuščajo ljudje, ki se ne spoznajo na pse, ki ne poznajo osnovnih stvari o določenih pasmah, ki gledajo samo na to, kaj je določen pes, določene pasme, naredil lastniku. In potem naj bi bili za to, ker je pač ta človek na vsak način hotel imeti te pse pri sebi in se je stalno pritoževal na obtožnice, krivi vsi drugi, samo on ne. Seveda, najbolje, da odstavimo ministra, pa predsednika, pa mogoče vse, ki so si izmislili, da se človek lahko na obtožnico pritoži. Človek je sam hotel imeti te pse doma, in jih je tudi imel, torej je vsa odgovornost njegova. Seveda se ne strinjam, da bi ti psi še lahko živeli po vseh napadih, ki so jih izvedli, vendar pa so zadnji udarec zadali lastniku, kar si je povsem sam kriv. Sicer bi bilo res boljše, da bi jih uspavali, kot to naredijo marsikateremu drugemu psu, katerega lastniki se marsikdaj zavedajo, da je pes resnično nevaren za okolico. Če pa lastnik ni toliko pameten, da bi videl, da so njegovi psi nevarni, podivjani in agresivni, potem pa res minister za kmetijstvo ne more veliko narediti, če se pa sodni postopki toliko časa vlečejo in vlečejo, in se v njih najde en kup lukenj. In potem vsi delajo paniko, da so ti psi nevarni. Ste si ogledali sliko bullmastiffa? Meni je prav luštkan kuža in se mi ne prav nič nevaren, le če je v dobrih rokah. In zakaj ljudje zdaj delajo celo paniko okrog potencialno nevarnih psov, pasem, nihče pa ne posluša mnenj kinologov, ki vztrajajo, da je lastnik psa tisti, ki mora obvladovati psa in da psi sami po sebi niso napadalni. Sploh pa, ali je kdo pogledal statistiko pasjih ugrizov? Od vseh tisočih ugrizov letno je ugriz zadalo veliko drugih psov, ki potencialno naj ne bi bili nevarni. Psi, ki naj bi bili nevarni, so dobili ime samo zato, ker so jih včasih vzgajali za boje in ker imajo smrtonosen ugriz. Lahko pa ti katerega koli psa vzgajaš v napadalnega, pa ti bo slej ko prej napadel nekoga, tako ali drugače. Ni pa potrebno le to, da bi ga vzgajal točno za to, ampak je potreben neumen lastnik, ki ne obvladuje svojega psa, ampak pes obvladuje njega, lastnik, ki dovoli, da pes dela po svoje, lastnik, ki ne zna vzpostaviti avtoritete nad psom, lastnik, do katerega pes nima nobenega spoštovanja, še manj pa straha,... Tako se hitro ustvari pes, ki je neposlušen, svojeglav in potencialno lahko tudi nevaren, pa naj bo to čivava ali pa pitbull. Moj odnos do primera je tak, da je lastnik sam kriv, da so ga psi zgrizli. Čisto sam, ker je bil toliko neumen, da ni opazil, kaj vzgaja in ni poslušal nasvetov strokovnjakov. Ne lažje je biti sam tako pameten in delati po svoji glavi, čeprav ni prav, kakor pa da bi poslušal tistega, ki pa dejansko nekaj ve o stvari. Poznam primer, ko je nedolgo tega, psička čivava zgrizla mešančka labradorca po obrazu, tako da so morali le tega uspavati. In zdaj mi recite, da če boste prepovedali nevarne pasme, boste prepovedali tudi čivavo? Ker se mi zdi, da marsikdaj lastniki svoje kužke, ki so nižje rasti, ne jemljejo resno in jim pustijo, da počno kar hočejo, ker naj bi bilo nenevarni, ko pa so tako majhni in podobno. V bistvu so pa ti psi, predvsem zaradi lastnikov, lahko zelo agresivni. Večkrat sem že na cesti opazila kakšnega majhnega pekinezerja, čivavo ali kaj podobnega, ki se je kar zaganjal na nekoga na cesti, oblajal vse, ki so prišli mimo. To se mi ne zdi primerno in ne razumem lastnika, da nič ne naredi v to smer, saj se ne moreš potem sprehajati po Ljubljani s takšnim psom, ki vse oblaja. Včasih resnično ne razumem lastnike in pa niti pse. Sama sem velika ljubiteljica psov, tako manjših in večjih pasem, ampak neumnost lastnikov gre včasih do skrajnosti. In potem naj bi vsi plačevali napake, ki jih naredijo ti posamezniki s svojim neznanjem. Velika neumnost! Nekaj neumnosti, ki sem jih slišala od različnih komentarjev: takšni psi na stara leta znorijo (kaj za vraga???a kar tako znorijo?zakaj pa drugi ne?), vsi psi bi morali imeti nagobčnike (vsi?vem, da svojega psa ne bi mučila z nagobčnikom, če ga ne bi potreboval.zakaj bi zdaj vsi morali svoje pse obremenjevati še s tem, zaradi pač nekaj ljudi, ki se psov boji?mislim, da je dovolj že neka etika in pa malo empatije do teh ljudi, da pač psa držiš na kratko, strah od človeka, ne pa da pustiš, da ta kar skače in ovohava druge ljudi), te pse bi morali prepovedati (zakaj že?ker je nekaj takih lastnikov,ki ne zna delati z njimi, 100 drugih, kateri imajo to isto pasmo pa psa obvlada, ga bojo morali pa usmrtiti ali kaj?),... Zanimivo je, kaj vse slišiš od ljudi. Vsak pes lahko ugrizne in vsakega psa se da naučiti, da ne ugrizne. Namesto, da razglabljajo zdaj o tem, da bi prepovedali te pasme, bi lahko uvedli malo več nadzora nad lastniki psov, ki pse zanemarjajo, ki izvajajo nasilje nad njimi in ki pse učijo, da naj bodo napadalni. Vsak že lahko kupi psa, pa če kaj ve o psih in pasmi ali pa ne, zato pa se dogajajo take stvari. Eni dejansko kupijo takega psa, da bi bil krvoločen, da bi bil napadalen, da bi lahko pokazal kakšnega hudega psa ima, to pa lahko hitro spolzi na drugo stran, ko psa naenkrat ni mogoče več obvladovati.

Za konec pa še opis pasme bullmastiff iz strani mojpes.net:

http://www.mojpes.net/modules/pasme/index.php?id=25

Pač je treba prej pogledati kaj kupuješ, če se karakter psa ujema s tvojim in če mu lahko nudiš vse potrebno. Ne pa vzeti psa samo zato, ker ti je všeč. Ne bodimo neumni! Če kupiš novo aparaturo tudi prebereš za kaj se uporablja in navodila za uporabo, zakaj potem ne bi preveril značaj psa in pa prebral kako se s psom dela, kako se je treba z njim ukvarjati in podobno. Potrebno je bili odgovoren lastnik, pa bo tudi pes ubogljiv.

Kaj bi obiskala...

2010-01-27T13:42:00.004+01:00

Razmišljala sem kam vse bi šla, katere kraje, dežele bi obiskala, kaj me zanima, kaj mi je všeč in kaj me pritegne. In spisek je izjemno dolg, nemogoče je, da bi lahko vse obdelala v enem življenju, sploh s svojimi financami ne, pa vseeno. Želje so in želje ostanejo. Že to, da si lahko ogledam en kraj ali obiščem neko državo, mi pomeni veliko. Kot mi veliko pomeni tudi to, kar sem že obiskala. Krajši izleti po Sloveniji in okolici so mi bolj dosegljivi, vendar zato nič manj mikavni, zato naj začnem pri nas.

Kaj bi si še ogledala v Sloveniji: nikoli še nisem bila na pustnem karnevalu v Cerknici ali Ptuju, zato si želim to enkrat obiskati, prav tako bi rada obiskala večji del Gorenjske, ki me vedno znova prevzame, Bohinjsko jezero, Tolmin, kjer sem že bila,... Še enkrat bi obiskala Veliko planino, saj prvič nisem veliko videla, zaradi megle. Šla bi pogledati Škocjanske jame in pa tudi Snežno jamo, ki mora biti prekrasna. Prav tako bi šla na Mariborsko Pohorje, na izlete, v naravo. Mislim, da je Slovenija krasna dežela, kjer se lahko za vsakega najde marsikaj in kjer lahko doživimo tisoč in eno izkušnjo, kjer nam dežela postreže z vso svojo zgodovino, naravo in kulturo.

Pa gremo naprej proti tujini.

Jug: Vsaj še enkrat bi se vrnila v Bosno, v Sarajevo, mesto, ki ga lahko začutiš, v katerem lahko uživaš. Prav tako bi obiskala Beograd, prav zaradi vseh govoric o njem. Nato bi moja pot preskočila nekaj držav in znašla bi se v Grčiji, kjer bi si ogledala vse zgodovinske znamenitosti in uživala ob pogledu na Sredozemsko morje, obiskala bi Kreto in pa Santorini.

Vzhod: Na vzhodu me najbolj pritegnejo države, ki so potencialno nevarne. Zaradi vseh prebranih knjig o Afganistanu, bi se rada kdaj znašla tam in ga začutila, tako kot ga začutijo pisci knjig in videla vso to lepoto in grozo obenem. Prav tako bi obiskala Izrael, ki ponuja mnogo lepe dediščine. Ali pa mogoče kaj bolj turističnega, kot Egipt, vendar le križarjenje po Egiptu, da vidiš vso njegovo raznolikost. Še vzhodneje me zanima Kitajska, natančneje Hongkong. Mogoče samo za to, da bi spoznala njihov način življenja, njihovo kulturo videla od bliže, ne pa zato, ker bi me vezalo to, da bi tam videla nekaj čudovitih stavb ali dediščine.

Sever: Sneg in mraz me že od nekdaj ne privlačita najbolj, seveda pa mora zaradi raznolikosti biti tudi tega dovolj. Vseeno pa severno od nas skoraj ni dežele, ki bi si jo resnično želela obiskati. razmišljala sem že o Skandinaviji, križarjenju po njenih državah, vendar dvomim, da bi se odločila za tak izlet. Seveda sem skoraj pozabila Avstrijo, ki sem jo že obiskala in ki bi si jo rada tudi še bolj podrobno ogledala, tako kot njena mesta, tudi gorovja.

Zahod: Obiskala bi Italijo, natančneje Rim, kjer bi si pogledala zgodovinsko zapuščino tega kraja, življenja Rimljanov. Nato pa bi se odpravila severneje, proti Nemčiji, kjer bi šla v Hamburg, kjer imajo maketo celotnega sveta. Mogoče bi se v Nemčiji ustavila še v kakšnem kraju, Münchnu npr., ki ima veliko zanimivih stvari za pogledati. Nato pa v Anglijo, kjer bi obiskala London, vendar samo zato, ker ga pač še nisem. In potem kmalu nazaj južneje, v Španijo, kjer sem sicer že bila, samo tokrat bi si vse ogledala bolj podrobneje. Dokler sem še v Evropi ne smem pozabiti, da bi si ogledala gradove, tako tiste v Avstriji, Nemčiji kot tudi v Franciji, ker so naravnost čudoviti in tako drugačni od naših. Še malce južneje bi nato obiskala Maroko, ki je še ena muslimanska dežela, ki me je nekako pritegnila zaradi svoje raznolikosti. Nato pa bi se podala preko oceana v ZDA, kjer bi imela trip od vzhodne obale do zahodne, pri čemer bi znova obiskala Minnesoto in tamkajšnje prijatelje, NY zaradi svoje velikosti, velikih stavb, Grand Canyon, Kalifornijsko obalo, Hollywood,... Mnogo je tega, kar bi si želela pogledati v ZDA. Večinoma pa bi to bile naravne znamenitosti. Nato bi se odpravila nižje v Mehiko, v Ciudad de Mexico, Venezuelo,... Te Latinske države me že od nekdaj privlačijo, tako s svojo kulturo in navadami, kot tudi z jezikom. Včasih se celo sprašujem, če nisem v prejšnjem življenju živela v Latinski Ameriki. Naravnost obožujem njihovo glasbo, zabave, ki jih prirejajo na ulicah, njihov način življenja,... In vse to, čeprav se zavedam, da je tam veliko revščine, družbene neenakosti in kriminala. Vse to ne more zasenčiti moje želje po raziskovanju tudi tega dela sveta.

No, v grobem bi bilo tudi vse. Prav vprašanje je, kam me bo pot popeljala, koliko krajev in dežel z mojega spiska želja bom sploh obiskala, vendar to sploh ni važno. Važno je, da imam neke želje, da želim spoznati svet, da me zanimajo vse podrobnosti in vse značilnosti teh dežel, sploh tistih, ki so meni najljubše. Pa četudi morda nikoli ne bom stopila na njihova tla, bodo zame vedno nekaj posebnega. Vseeno pa vedno rada potujem nekam kjer je bližina vode, morja in zato se lahko mojemu spisku pridružijo tudi lepe, turistične in tudi neokrnjene obale ob morjih, oceanih. Tako celine kot otočja, samo, da je voda :)

Mukhtar Mai: Ukradena čast

2010-01-26T11:55:00.002+01:00

S knjigami sem še vedno v svetu islama, na vzhodu, kjer ženska nima pravic, kjer se ženska bori za svoj obstanek, kjer se ženska poskuša uveljaviti ali pa se le prepusti teku življenja in za vedno ostane pokorna svojemu možu in moškim okoli nje. Iz Afganistana sem se za trenutek preselila v Pakistan, ki ga Afganistanci večkrat jemljejo kot neko rešitev, da ubežijo iz svoje države. Pa vendar tudi tam ni vse rožnato, čeprav ne divja vojna. Knjiga govori o ženski, ki s svojo družino živi v majhni vasici in ki pripada nižjemu razredu, katerega vedno znova izkorišča višja kasta. Čeprav začetek knjige najprej pokaže, da obstajajo v tem svetu tudi izjeme, pa kasneje vidimo, da so te odvisne od volje drugih moških s katerimi je obkrožena ženska. Tako najprej Mukhtara Bibi opozori na to, da je bila poročena in nato ločena, kar je bolj izjema kot pravilo. Še posebej zato, ker se je ločila na svojo željo. In tako živi naprej s svojo družino, ki pa jo mora, zaradi nekih napak, ki naj bi jih zagrešil njen 12 letni brat, plačati sama. Z mislijo, da se gre Mastojcem (višji klasi v njihovi vasi) opravičiti za dejanja brata, katera ta sploh ni storil, pride do njih, ti pa izvedejo skupinsko posilstvo nad njo. Štirje moški posilijo Mukhtar in jo vržejo napol golo pred vso vas. Takrat se začne vsa zgodba, polna različnih zapletanj in groženj, pri čemer je glavni cilj posiljene ženske ta, da dobi pravico. Zgodba govori o popolnoma neizobraženi, nepismeni ženski, ki s podporo javnosti, dobrodelnih organizacij doseže vsaj nekaj pravice, pa vendar se zgodba še naprej zapleta. Pokaže pa nam predvsem to, kako lahko manipulirajo z žensko, če ta ne zna pisati, brati, če ne pozna zakonov in svojih pravic. Prav tako pa tekom knjige spoznamo še številne druge primere žensk, ki jih zaradi napak moških, posilijo, ubijejo ali polijejo s kislino. Vendar se vse ne znajo upreti tako kot se je Mukhtar, ali pa nimajo zadostne podpore. Moški v tem svetu izvajajo številna nasilja nad svojimi ženskami, te pa zaradi svoje nevednosti, ne vedo, da tega v resnici ne bi smeli početi. Zavedam se, da gre za vero, vendar veliko dejanj, ki jih islamski moški povzročajo ženskam, ni zapisanih v Koranu. Nič ne more opravičevati posilstvo, jemanje časti ženskam, ki prav nič niso krive in ki so pokorne svojim možem. Vsako manjše izstopanje ženskega vedenja pa je prav tako takoj kaznovano, medtem, ko lahko moški počnejo kar jim je volja. V bistvu gre za to, da moški so ljudje, ženske pa na nek način ne. V naši kulturi pričakuješ pridnost, pokornost in poslušnost od psa, pri njih pa od ženske. Najbolj presenetljivo pa je, koliko gorja te ženske preživijo, v samoti in tišini. Večina jih res naredi samomor, tiste, ki pa ga ne, ostanejo same s svojimi doživetji, čustvi in nimajo skoraj nikogar na katerega bi se lahko obrnile, nobenega razumevanja, sočustvovanja, kaj šele, da bi se kdo postavil na njihovo stran in zahteval pravico. Toda ta knjiga je eden izmed redkih primerov, kjer lahko stvar teče drugače, kljub mačistični vladi in kulturi.

Pohod Gore - Kopitnik 24.1.2010

2010-01-25T11:41:00.003+01:00

V soboto sva s fantom razmišljala, če bi se odpravila kam v hribe. Ker najprej nisva imela ideje, kam bi sploh šla in ker nisva bila za dolgo vožnjo, sva pogledala po spletnih straneh nekaj bližnjih vrhov. Večino sva tako ali tako že prehodila, pa sva se odločila, da se kljub temu odpraviva na urno vožnjo do Rimskih toplic. Izbrala sva Kopitnik. Zaradi snega in mraza in posledično temu ledu, sva se raje določila za bolj položno pot, kot neko lazenje po visokem hribu in težkem terenu. Tako sva se iz Rimskih toplic odpravila v smer Hrastnik in pred Dol pri Hrastniku zavila v smeri vasi Turje. Od tam naprej pa do Koče na Gorah. Gore so eden od hribov, ki so dostopni z različnih smeri, ena najpogostejših pa je iz Hrastnika. Tako sva pri koči parkirala avto in se odpravila proti Kopitniku. Čakala naju je dobra ura hoje. Pot najprej vodi večinoma ob ali po cesti, nato pa se usmeri med travnike. Ob poti sva srečala vaškega psa, velikega kosmatinca, ki naju je nato pospremil velik del poti naprej. Nato pa sva pot nadaljevala naprej. Snega je bilo občutno več kot v dolini, vendar je bila pot dobro shojena. prav tako je malce snežilo in bilo oblačno, vendar je bila oblačnost precej visoka, tako da si lahko ujel kakšen pogled v dolino. Nato sva se kmalu spustila do Koče na Kopitniku, kjer so naju prijazno postregli. Prav tako pa je lastnik povedal, da imajo trenutno akcijo zbiranja pohodov na Kopitnik in da bodo tiste najbolj aktivne v marcu nagradili. Preden sva odšla, sva se podpisala v knjigo obiskov in pa kupila knjižico za zbiranje planinskih štampiljk. In tako sva dobila najino prvo, Kopitnik. Kupila sva jo še najbolj zato, da bi zbrala nekaj štampiljk iz različnih vrhov, čeprav se bova zato na nekatere morala vrniti. Iz koče pa sva se nato odpravila naprej na vrh Kopitnika. Pot je bila malce bolj strma in drseča, sploh na koncu, ko hodiš po zasneženi skali. Pogled pa je precej lep. Vidi se dolina Savinje pri Rimskih toplicah. Vse je zasneženo, belo in bolj kot se pogled spušča, temneje postaja vse in barve se kmalu spremenijo v sivino in temno rjave odtenke. Sicer pa je sprehod po hribovju v tem letnem času zares lep, saj je vse belo, zaledenelo, prekrito s snegom. Narava zna biti prav osupljiva. Belo vejevje, zavese iz vej smrek, zamrznjena tla, nešteto odtisov različnih živali. In neskončna tišina. Pot nazaj se mi je zdela veliko krajša, ker pa večino časa vodi navzdol, lahko kaj hitro postane mrzlo. Zato za hojo v tem vremenu, bilo je kakih -6,-7 stopinj, priporočam topla oblačila in primerno toplo in nepremočljivo obutev, šal in kapo :) Ker pa sem proti Kopitniku krenila že pred časom, nekje spomladi, nekaj let nazaj, pa opozarjam, da se je potrebno močno zaščititi pred klopi, saj jih kar mrgoli.

Moj zapis končujem s tem, da je hoja primerna za vse ljudi. Narava močno pomirja, prav tako zrak dobro dene, da se človek malo osveži od mestnega vrveža. Prav tako pa lahko uživa v tišini, radostih določenega letnega časa in ob pogledu na celotne doline, hribovja, ki jih lahko dajejo le vrhovi.

Khaled Hosseini: Tisoč veličastnih sonc

2010-01-13T12:51:00.004+01:00

Pa sem se le odločila, da bom občasno podajala kritike in moje misli v zvezi z novo prebranimi knjigami iz mojega seznama. Ker najraje berem resnične ali pa vsaj življenjske zgodbe, mislim, da bo dosti misli in mnenj, ki jih bom lahko izrazila preko tega. Za knjige bom naredila tudi posebno oznako, da bo bolj pregledno. K naslednjim knjigam, ki jih bom predstavila, bom dodala tudi knjigo Dobra zemlja, ki sem jo opisala že nekaj časa nazaj, ker me je tako prevzela, da sem se lahko popolnoma poglobila vanjo. In naj začnem.

Khaled Hosseini: Tisoč veličastnih sonc

Knjiga me je tako potegnila vase, da sem jo prebrala v slabih treh dneh, čeprav ima čez 500 strani. Prvo knjigo tega pisatelja sem prebrala že pred časom in še vedno stoji v mojem predalu s knjigami, ker trenutno nimam police. Zakaj me je knjiga tako prevzela? Mislim, da zato, ker pokaže življenje tam daleč, iz tam, kjer slišimo le novice, od tam, kjer divja vojna, kjer so talibi, teroristi in kjer se moramo ljudi bati. In ker nekako razbija večino stereotipov o vzhodnjakih, o muslimanih. Ker nam lepo nazorno pokaže novejšo zgodovino Afganistana, njihovo kulturo, običaje in vmes dodaja še pretresljivo in lepo zgodbo dveh žensk. Kljub temu, da je v knjigi veliko podatkov o zgodovinskih dogodkih, ta ni dolgočasna, ampak bralca pritegne, saj pokaže zgodovino in dojemanje le te preko oči afganistanca oz. afganistanske ženske. Prav tako nam veliko pove o vlogi in položaju ženske v tej državi. Preko celotne zgodbe se človek, ženska kot sem jaz, zave, da je lahko srečna, ker živi takšno življenje kot ga živi. Da ima pravice, da se lahko pokaže v javnosti in zagovarja svoje mnenje, da je človek in da je vsaj približno enakopravna moških. V Afganistanu še marsikje velja pravilo, da je ženska nekaj manj vrednega in nekaj, s čimer lahko moški počne kar hoče. Vendar pa ni vedno tako. Predvsem me je presenetilo to, da je Afganistan preden se je začela državljanska vojna in preden so prišli talibi, bil veliko bolj odprt in raznolik. Že pred leti je lahko večina žensk, vsaj v večjih mestih, sama hodila ven, imela odkrite obraze in podobno, vendar se je to s prihodi talibov spremenilo v drugo skrajnost. Vse ženske so morale nositi burke in hoditi v spremstvu moškega, nič več izobraževanja in zaposlitev za ženske, nič več medijev, glasbe, nič. Vendar pa burka mnogim ženskam ni bila takšna ovira, kot jo vidimo zahodnjaki. Ženska se pokrito in skrito pred očmi drugih počuti varno. Zanimivo, težko razumljivo za nas, vendar je tako. Seveda je to tudi kratenje njihovih pravic, pa vendar ne moremo stvari gledati le iz enega zornega kota. Zgodba, kot jo opisuje knjiga, nam poda vsakdanji svet žensk, sužnjev moških, ki lahko žensko pretepajo kadar želijo in ta nima pravice, da bi se uprla. Sicer se zgodba proti koncu zavrti drugače, ena od žensk sprejme svojo usodo v svoje roke, čeprav potem za to odgovarja. Zanimivo je, koliko ženska pretrpi, koliko vsega lahko preživi, koliko volje je v njej, čeprav se lahko tekom zgodbe le vprašaš v čem je smisel njenega življenja, kaj jo žene naprej, da doživlja takšne bolečine in krivice. Mi zahodnjaki lahko kaj hitro obupamo, če ne vidimo smisla življenja, če se nam življenje zdi preveč kruto, da bi ga živeli, a njih nekako naprej potiska vera, verovanje v to, da Bog je in da je to pač njegova volja. Verjetno marsikdo to težko razume, jaz pa dajem stvari odprte poti in skušam sprejeti verovanja in misli drugega, kar mi omogoča lažje razumevanje vseh zgodb, ki jih slišim ali preberem.

Torej, knjiga je resnično berljiva, se mi zdi da celo boljša od Teka za zmajem, čeprav je tudi ta dober. Mogoče zato, ker mi je bližje to, da so glavni junakinji ženski. Je pa zanimivo prebrati obe knjigi, ker vsaka prikazuje življenje v Afganistanu, natančneje v Kabulu, po svoje, preko oči različnih opazovalcev. Se mi zdi, da sedaj bolj razumem stanje v Afganistanu ter prepričanja njihovih prebivalcev, čeprav se še vedno zavedam, da mi manjka veliko znanja, da bi lahko vso zadevo popolnoma razumela. Mislim, da lahko najbolj občuti tak svet tisti, ki ga je občutil na lastni koži.

Ustvarjanje

2010-01-12T14:20:00.003+01:00

Zadnje čase vse bolj razmišljam o svojem umetniškem navdihu. V letošnjem letu sem izrisala in naslikala dve stvaritvi, ki pač nista kaj posebnega, saj sta slikani s temparami in vodenimi barvicami. Pa vseeno. Nekako me spet vleče k mojem ljubemu hobiju, ustvarjanju. Pred leti sem se nekako nehala ukvarjati s tem, zakaj, veliko je bilo razlogov. Vem, da imam nek talent, ali pa vsaj žilico za umetnost, vendar se nekako še iščem v tem. S pregovarjanjem mojega fanta, da se izrazim in da oživim svoje zanimanje, sem se odločila, da začnem s slikanjem. Ker mi je kupil bone za City Center v Celju, sem se odločila najprej obiskati trgovino Art. Moja odločitev so bile akrilne barve na platnu. Tako sem izbirala barve, čopiče, dodatke za začetnika. Moj začetniški komplet je komplet desetih najpogostejših barv, tri velikosti čopičev, dodatek za počasno sušenje barve in dodatek za mehkejšo barvo za lažjo vleko dolgih potez ter seveda platno (40x50). Danes sem se preko interneta izobraževala o slikanju z akrilnimi barvami in različnih tehnikah. Ugotovila sem, da lahko paleto naredim sama in da je boljša kot katerakoli druga paleta, saj ta sproti vzdržuje vodo v barvi. To pa zato, ker se akrilne barve kaj hitro sušijo. Moram pa kupiti še debelejši čopič, takšnega, ki se ponavadi uporablja za pleskanje. Zdaj pa sem v veselem iskanju svoje tehnike risanja. Barve sem že preizkusila na papirju, kako se mešajo, kako se obnašajo z dodatki, brez, z določeno količino vode, saj naj bi bilo to izredno pomembno za začetek. Na internetu sem našla cel kup različnih slik, slikanih z različnimi tehnikami. Najbolj me je fasciniral Bob Ross, ki je sicer slikal z oljnimi barvami, a je lahko tehnika tudi z akrilnimi podobna. Več njegovih filmčkov, v katerih slika različne stvari, si lahko ogledate na youtubu. Njegova tehnika mi je všeč, ker je slika na koncu precej naravna in realna, ker se barve med seboj mešajo in ker se vedno lahko kakšna stvar popravi. Vendar pa sem se odločila, da bo moja tehnika na začetku malce lažje, brez velikih detajlov, zaradi tega, da se najprej navadim na same barve, njihovo obnašanje na platnu in pa na samo slikanje, ker tega že dolgo nisem počela.Od motivov so mi trenutno najljubši modrina neba, sončni zahodi, obala,konji,... Odločila sem se, da bom moj prvi motiv peščena obala. Upam, da bo moj začetek uspešen, da bom imela čim več zagona za nadaljevanje. Ni pa samo slikanje tisto, kar lahko človek ustvari. Prav tako se počutim odprto za vsakršno umetnost, s katero lahko izraziš samega sebe ali pa da jo dejansko prejemaš, čutiš. Rada tudi berem in moj spisek knjig, ki jih še moram prebrati se bo začel manjšati, saj bom resno začela več brati. Med študijem nisem veliko brala, nekako ni bilo časa, ali pa sem si ta čas vzela za druge aktivnosti. Sedaj pa imam čas in voljo, da preberem knjige v katere se resnično lahko vživiš, lahko dihaš z glavnim junakom in obenem spoznavaš usode različnih ljudi, ver in kultur, ki so nam neznane, ali pa jih znamo pogledati le z očmi zunanjega opazovalca. Mislim, da je umetnost lahko dober način izražanja sebe, svojih čustev in pa način, kako zapolnimo prosti čas. Pa naj bo to risanje, slikanje, pisanje, ustvarjanje izdelkov, pa tudi kuhanje in še marsikaj drugega, kar spodbuja človekovo kreativnost in domišljijo.

Bilanca 2009

2010-01-04T20:07:00.005+01:00

Pa je leto naokoli. Moja bilanca leta 2009 bi bila zelo mešana. Bilo je nekaj lepih trenutkov, pa tudi nekaj manj lepih. Bilo je veselja in smeha, pa tudi solz in jeze. Pa naj omenim le tiste stvari, ki so se mi najbolj vtisnile v spomin in ki me bodo spremljale še nekaj časa in bodo tako ali drugače vplivale na leto 2010. Prvo na seznamu je dokončanje 4. letnika faksa in vpis absolventa. Uspelo mi je narediti vse izpite do začetka junija, z izjemo enega, ki sem ga opravila v začetku julija. Tako da sem imela nato celo poletje fraj. Nato pa v jesenskem času začetek izdelave diplomske, priprave, raziskava,... Vse to bo temelj za naslednje leto. Ena najbolj zanimivih stvari pa je izmenjava in potovanje v ZDA, kjer sem znova videla svoje ameriške prijatelje in doživela res veliko različnih stvari. Od tega, da sem občutila utrip države, videla njeno neskončnost, drugačnost, pa do tega, da sem si razširila moja poklicna znanja. Lahko bi rekla, da je bilo to potovanje leta. Poleg tega sem s fantom obiskala tudi Europa park v Nemčiji, kar je bila tudi zanimiva adrenalinska izkušnja in ponovno doživljanje otroških občutij. Pa obisk Gradca. Občudovala sem lepote naše sosede Avstrije, njene visoke gore, hribovja, navade, prijaznost,... To so neke konkretne zadeve. Prav tako sem preživela dve selitvi. Najprej sva se s fantom morala preseliti iz ene stanovanjske hiše v drugo, konec junija pa je bila na vrsti selitev domov. Tako se je končalo moje bivanje v Ljubljani. So pa še druga doživetja, ki so manj konkretnejša, vendar zato nič manj pomembna. Čas sem preživela z dobrimi ljudmi, ki so me navdali s pozitivno energijo, bolj sem spoznala svojo bodočo taščo in bodočega tasta, ki sta me lepo sprejela in se resnično dobro razumemo. Prav tako sem še bolj poglobila odnos s fantom, s katerim se dobro razumeva in kljub temu, da nama teče že šesto leto, uživava drug z drugim in se je najina ljubezen še poglobila. Poleg tega pa so se v lanskem letu zame osebno začele spremembe. Začela sem drugače gledati na življenje, na osebno rast in podobno. Začela sem se bolj zavedati kaj hočem, kaj potrebujem in kaj ne želim. Postavila sem si dolgoročne cilje, se poskušala čim bolj pozitivno naravnati in sprejemati vse z odprtimi rokami. Prav tako se skušam manj obremenjevati zaradi manj pomembnih stvari in ljudi, zaradi katerih sem lahko slabe volje. Ljudem, ki mi ne dajejo pozitivnega, se raje izogibam, v njihovi bližini sem le toliko kot je potrebno. To se mi zdi dobro za moje počutje in rast. Prav tako sem bolj začela razmišljati o skupnem življenju z mojim fantom, o tem, da bi postala samostojna in podobno. Rada bi nadgradila najino vez, začela razmišljati o domu, družini. Vendar me v tem letu čaka še veliko dela, da bom lahko določene cilje, ki so se mi porodili tekom leta, uresničila ali vsaj položila temelje zanje. Zato vem, da me čaka trdo delo, da me čaka diploma, iskanje službe in samostojnost. In to bom sprejela z odprtimi rokami, upanjem na dober začetek in zaključek tega in skušala narediti vse za svojo srečo.

Zanimivo pa je tudi, da je moj blog ob koncu leta doživel svoj tisoči obisk. Upam samo, da bom imela čas in pa inspiracijo za nadaljnje pisanje bloga.

Norija

2009-12-24T13:05:00.003+01:00

Prava norišnica. Resno sem začela razmišljati o praznikih in mislim, da se bom kmalu strinjala z mislijo moje mamice, da je najboljše sporočiti, da te do 3.1. ne bo in nimaš nobenih problemov. Ali pa ne. Verjetno sem si res sama kriva, da sem si v zadnjem tednu pred prazniki naložila toliko dela, ampak ponavadi ob krizi in pomanjkanju časa delujem dobro in naredim stvari, ki sem si jih zamislila. Zdaj pa mi ne gre vse po načrtih. Iskanje daril mi vedno vzame veliko časa, ker nočem kupiti brezosebna darila, letos pa sem si zadala še posebno nalogo. Odločila sem se, da bom nekaj daril izdelala sama in se tako odpravila v cvetličarno po material in doma ustvarjala. Ker sem si zamislila, da bi naredila lepo dekoracijo iz svečk sem kupila krožničke za podlago, svečke in dekoracijo v obliki cvetkov. In včeraj sem čaral z vsem tem, kar mi je prineslo veliko težav, saj vse stvari le ne gredo tako, kot si jih človek zamisli. In moram priznati, da mi je to vzelo kar nekaj potrpljenja in začela sem se spraševati zakaj ne morem biti kot drugi, ki na hitro kupijo neka darila in je to to. Ampak ne morem. Hočem se potruditi, dati srce v darilo, da bodo prejemniki veseli že zaradi tega. prav tako pa ne morem iz svoje kože, da ne bi ničesar kupila. Kar verjetno ne bi bilo narobe, se pa jaz ne bi dobro počutila. Poleg vsega tega skakanja okoli daril pa imam za nalogo še izvesti kvalitativno analizo za raziskovalni seminar. Rok za oddajo seminarja imam 4.1., kar ne bi bil problem, če bi zadevo popolnoma razumela. Toda uštela sem se. V tretjem letniku, ko smo obravnavali to analizo nisem imela težav, vse sem razumela in naredila, vendar sem očitno zadevo pozabila ali pa je iz teorije ne znam pretvoriti v svojo nalogo. Glede na to, da so prazniki bo pomoči bolj malo, sploh strokovne, si pa vseeno vzame čas kakšna moja kolegica in mi kaj svetuje. In hvaležna sem za to. Vendar ne vem kako mi bo stvar uspelo izpeljati v letošnjem letu, glede na to, da sem prišla do točke, ko ne znam naprej. In stvar potem stoji, ure pa se obračajo. Prav tako potrebujem vmes pavze, za razmišljanje o čem drugem, če ne je pritisk prevelik. In vse to za praznike. In potem se vprašam, kaj mi je bilo tega treba??? Vsa stvar se je tako zavlekla, da mi zdaj gori za petami. Pa se bom mogla znajti in vse urediti. Norije z darili bo danes konec, analiza pa se bo še vlekla vse do januarja in še nekaj dni dlje. Vendar sem si zdajle morala vzeti trenutek zase, da se izpišem, da ne držim vsega v sebi in da se umirim. Vendar takoj za tem me čaka že drugo delo in spet bomo tekli do novih ciljev naprej. Upam samo, da se bo vse izteklo tako kot sem pričakovala in kot potrebujem, da se.

Nova gripa-verjeti ali ne

2009-12-08T18:58:00.002+01:00

Vse bolj se mi zdi nora vsa ta panika okoli gripe. Gripa gor, gripa dol. Po TV, po radiu, doma, od sosedov, od sodelavcev, od kolegov,... Vsak dan nove žrtve. Vsak dan poročila. Vse to se mi zdi odveč. Popolnoma brezvezno nategovanje naivnih ljudi. Vsak dna poročajo o kakšnem umrlem, zbolelim za novo gripo. Ali poročajo o umrlih zaradi sezonske gripe? Ali poročajo o umrlih zaradi AIDSA? Ne, le enkrat letno ob 1. decembru. Ali poročajo vsak dan o umrlih za rakom? Ne. pa vseeno lahko navedene bolezni doletijo skoraj vsakogar izmed nas, danes, jutri, nekoč ali nikdar. In potem so kar naenkrat pomembna razkužila za roke, ki jih lahko vidimo na vseh javnim mestih in tudi doma. Sama sem podlegla temu trendu, vendar le zaradi tega, ker sem večkrat na javnem kraju in si nimam možnosti umiti roke, pa pride ta zadeva prav. Vse to z maskami pa se mi zdi neumno. Prav hecno bi izgledalo, če bi vsi hodili okrog z maskami na obrazu zaradi gripe. Zakaj pa prejšnja leta nismo? Saj sezonska gripa letno pomori veliko ljudi, sploh kroničnih bolnikov. Prav polnijo nas s strahom. In potem nam ponujajo cepiva in pa zdravila. Tamiflu, ki so ga odkrili verjetno prej kot samo gripo, glede na to, da je bil takoj na trgu, predhodno preizkušen. In cepivo, ki so ga tudi baje dobro testirali in kmalu poslali vsepovsod naokrog in zdaj se vsi veselo cepijo. In če se ne, povedo, da je umrl kakšen, ki pa ni bil kronični bolnik. In pa še posebej poudarjajo naj se cepijo nosečnice. Kako? Nosečnice naj bi zelo pazile kakšna zdravila jedo, mogoče Lekadol, več pa ne, a cepijo pa se lahko? In potem naj še cepiš svojega majčkenega otroka? Mogoče res slišimo o kratkoročnih posledicah cepljenja, stranskih učinkih, ki se lahko pojavijo, dolgotrajne pa ne morejo dokazati, ker jih še ni. Priznam, da sem precej skeptična glede cepljenja in da se ne nameravam cepiti. Ne verjamem v stvari, ki so tako slabo dokazane in zrežirane tako kot bi radi ljudje na položajih. Verjamem, da posel farmacije cveti. Trikrat hura za tiste, ki so izumili Tamiflu ali pa cepivo, vemo, da uživajo bajne denarce in se mastijo, medtem, ko naše ljudi grabi panika in ne vedo kaj naj storijo. Odločiš se za eno stvar, ali verjameš in se cepiš, ali ne in se ne. Če zbolim, bom pač zbolela. Čeprav moja pljuča niso ravno zdrava, nimam straha pred gripo. Tudi navadno sem že preživela, pa pljučnico tudi. Nikoli se nisem cepila proti gripi, in večinoma vsako leto zbolim za virozo, prehladom, angino, le redko za gripo. Cepivo proti gripi pa ne pomaga za drugo našteto. Najbolj pa me od vsega fascinira to, da vsi svarijo pred gripo, zdravniki nam govorijo naj se cepimo, ko pa pride bolan človek s simptomi gripe k zdravniku pa mu rečejo, da naj doma počiva, mu predpišejo neke antibiotike in še grdo gledajo, ker je sploh prišel. Da ne govorim o tem, da te sploh ne testirajo ampak predvidevajo, da imaš gripo ali pa da je nimaš. Odgovor zdravnika se potem glasi takole: Verjetno je to gripa, ampak samo sezonska. Zakaj že? To ve samo tako, da ti pogleda v grlo in da mu poveš, da kuriš kot da bi preveč naložu v peč in da te boli glava. Lahko pa je samo viroza. In kaj naj bi si potem človek mislil? Da je panika okoli gripe pravilna ali ne? Po eni strani propagirajo po drugi pa so popolnoma ravnodušni, do takrat dokler ne rabiš raspiratorja. Takrat si celo vzamejo čas, da ti vzamejo kri in jo testirajo. Saj ne rečem, da bi morali vedno testirati, ampak način, kako ti povedo kaj imaš oz. kaj mogoče imaš, ali kaj bi lahko imel. Zgubiš zaupanje v zdravnike, v celotno zdravstvo. In če ni resnično nuje je najbolje, da si kar doma in piješ čaj, ter si s tabletami lajšaš bolečine in znižuješ vročino. Ampak potem pa je spet lahko vse narobe, ker greš prepozno k zdravniku, ko se stvar že preveč razvije. In smo spet tam. Kdaj delati paniko in kdaj ne? Mogoče sem preveč filozofirala, ampak kaj drugega mi pri tej temi ne ostane, saj je tako zmedeno in čudno vse skupaj, da lahko samo predvidevamo in zavzamemo neko stališče katero nam je bližje in upamo, da je pravo.

Graz (Gradec) 21.11.2009

2009-11-23T09:12:00.006+01:00

Ker sva bila s fantom namenjena na jug Avstrije, v modelarsko trgovino Schweighofer, ki leži v Deutschlandbergu, sva razmišljala kam bi se še zapeljala in preživela prijetno popoldne, da pot ne bi vodila le do tja in nazaj. Ker je Minimundus pozimi zaprt sva odkljukala možnost obiska Celovca. Ker pa je Gradec precej blizu, le kakšne pol ure stran od najinega glavnega cilja, sva se odločila za obisk tega mesta.

Gradec je drugo največje mesto v Avstriji s cca. 255 tisočimi prebivalci na 127,56 kvadratnih metrih površine. Ima kar pestro zgodovino, ki seže kar nekaj sto let nazaj in kar mesto tudi kaže. Ponosi se s številnimi znamenitostmi in zanimivim starim delom mesta. Staro mestno jedro se zliva z moderno umetnostjo, ki mestu daje raznolikost.

Pa naj začnem od začetka. Nekaj pred pol sedmo uro zjutraj sva se odpravila s Senovega proti Celju, nato sva zavila proti Velenju, Dravogradu in pa končno prehodu Ljubelj. Nato sva pot nadaljevala po cesti do Deutschlandsberga in brez težav našla trgovino. Trgovina je ležala v starem delu mesta, v ozki ulici polni različnih trgovin. Mogoče mesto spominja malo na staro Celje, sploh s svojimi tlakovanimi potmi. V trgovini nas je bilo več Slovencev kot pa domačinov samih, čeprav imamo pri nas kar nekaj modelarskih trgovin, vendar pa se ponudba in pa cene očitno razlikujejo. Ko sva našla vse kar sva iskala, sva se odpravila naprej po stranski cesti do Gradca. Tako nama ni bilo potrebno kupiti vinjete, pa tudi čas, ki bi ga prihranila s potjo po avtocesti ni bistveno krajši. Pred vstopom v mesto sva na črpalki kupila zemljevid mesta, da bi lažje poiskala parkirišče, mestno jedro in pa vse kar sva si želela ogledati. Najin glavni cilj je bilo staro mestno jedro in pa Schlossberg. Našla sva parkirno hišo in se odpravila proti centru. Pred mestno hišo (Rathaus) so že postavljene božične stojnice, tako da je že vse v znamenju božiča. Osebno se mi zdi veliko prekmalu za vse to okraševanje in pa priprava, saj me potem božični duh mine še preden pride do božiča. Vseeno sva se sprehodila med stojnicami in si privoščila hot dog. Bil je enkraten, s solato in zanimivim prelivom. Z njim sva nadaljevala pot in se ozirala okrog po različnih stavbah. Nato sva našla pot do Schlossberga in se nanj odpravila peš. Kmalu se je pred nama odprl pogled na celotno mesto. Ogledala in poslikala sva mesto, Uhrturm in grajski park. Ker nama je zmanjkalo baterij na fotoaparatu, sva se odločila, da se bova zapeljala z gondolo, podobno naši, ki pelje na Ljubljanski grad, dol po baterije in nato nazaj, saj karta velja eno uro. Ko sva kupila baterije sva si privoščila še malo kuhanega vina, ki naju je prijetno pogrelo. Nato pa nazaj na grad. Ogledala in poslikala sva še ostale znamenitosti, kot je Turm na gradu, kip leva, topove,...Nato sva se peš odpravila po stopnicah navzdol do Schloßbergplatza, kjer sva se usmerila proti reki Mur (Muri). Šla sva čez Murinsel, t.i. otok na Muri, in preko njega na drugo stran mesta. Na trgu so imeli oder postavljeni Japonci, saj se je odvijal Japonski teden. Ogledala sva se ples, nato pa odpravila proti Kunsthaus, ki sva ga opazila že iz Schlossberga, saj kar sije ven iz mesta zaradi svoje posebne oblike. Vendar pa glede na svoj namen, torej moderno umetnost, mora biti nekaj posebnega. Noter sva se samo sprehodila, nisva pa kupile karte za ogled muzeja, saj nisva neka pristaša moderne umetnosti. Sama priznam, da je ne razumem in se mi zdi preveč abstraktna. In tako sva se počasi odpravila nazaj proti parkirni hiši, mimo t.i. živih jaslic, v katerih sta bila le Marija in Jezus in verjetno čakala na prihajajočega Jezuščka. Hecno je bilo, ker je zraven stalo obvestilo, da jih ne smeš hraniti :). Verjetno pripeljejo kasneje tam tudi živali, brez njih pa obvestilo izgleda zelo zanimivo :). Z avtom sva se nato odpeljala proti jugu, se vstavila v Mc'Donaldsu ter nato dalje proti nakupovalnem centru, po katerem sva se na hitro sprehodila in seveda, nič kupila. Čeprav je večina trgovin enakih kot pri nas v večjih centrih pa se tam najde kar nekaj Slovencev. Na to opozarja tudi izhod iz trgovskega centra na katerem piše med drugim tudi: Nasvidenje! :) Nekaj čez četrto uro popoldne pa sva se odpravila proti domu nazaj po isti cesti. Zanimivo je, da lahko pelješ 100km/h, vendar takoj, ko je tabla za mesto vsi na zavore in lepo 50 naprej, in po koncu table takoj spet na 100. Ne tako kot pri nas, ko gredo 60 čez mesto in 70 izven. :) Prav tako so bile ceste lepe, široke, ravne. Je pa bilo tam, kjer so omejitve, veliko radarjev. Tako da priporočam upoštevanje prometnih znakov in omejitev. Pot nazaj nama je vzela cca. 3h, kar niti ni veliko, glede na to, da sva šla po stranskih cestah. Se pa takoj vidi po mejnem prehodu, ko je konec lepe vožnje po cestah, saj je takoj na slovenski strani ožja cesta in pa polno lukenj in udrtih odsekov. In tako se je končal najin dnevnih izlet.

Več slik na Facebooku.

Moja pot

2009-11-16T09:30:00.003+01:00

Sedaj, ko je moja kolegica s faksa diplomirala, se mi zdi moja diploma še bližje koncu. Vendar ne vem, ali sem pripravljena nanjo. Ali sem pripravljena na nov list v življenju in ali sem pripravljena na vse obveznosti, ki jih pridobiš, ko nisi več študent? V tem trenutku lahko trdim, da so študentska leta res najlepša. Čeprav bi se lahko hitro vrnila v svoja otroška leta, tam nekje do vrtca, pa bi se z veseljem vrnila tudi 4 leta nazaj. Kljub naporom, slabim dnevom in določenim težavam, je bilo lepo. Potem pa si vržen v svet odraslih, svet s svojimi pravili, svet poln papirjev in dokazil, svet v katerem je potrebno najti svoje mesto in svet, ki ti tega ne omogoča vedno. Sicer imam še dobre pol leta do tega, da se začnem resno obremenjevati s tem, da ne bom več študentka, pa vseeno že resno razmišljam, kaj vse to prinese. Pisanje kupa prošenj, in čakanje odgovorov, ki jih večinoma ne bo ali pa bodo negativni. Prijava na zloglasni Zavod za zaposlovanje, obisk CSD vendar ne za delo ampak za tisto nekaj bore denarja, da človek preživi čez mesec, nič več štipendije, zaradi katere sem lahko preživela Ljubljano. Če bo sreča bo delo, če ne, ga ne bo. Razmišljam, zakaj ni vse lažje? Zakaj ne bi moglo biti lažje? Ustvarjeni smo za to, da nekaj pripomoremo k celotni družbi, ampak zakaj je vstop v to tako težak? Družba bi nas morala sprejeti z odprtimi rokami, glede na to, da bomo nekaj prispevali, delili znanje in pomagali v dobro vseh. Pa ne. Ni tako. Vsak se bo moral boriti po svoje, v svoj trud vložiti kar največ in poskusiti doseči, kar si je zadal. Moji cilji? Služba, da bi potem lahko izpolnila mojo željo po materinstvu in otroku dala čim več kar premorem, da ne bi trpel pomanjkanja in da bi se lahko kasneje šolal tako kot jaz. Hiša. Hiša, ki bi bila moj dom, dom mene in mojega fanta, bodočega moža. Dom, ki bi bil topel, preprost in pa poln ljubezni. Več ne potrebujem. Mogoče je še to včasih preveč, mogoče so te želje nekoliko previsoko zame, a upam, da vseeno lahko posežem po njih. A kje je še to. Najprej je moj cilj diploma, ta pa upam, da me bo pripeljala dalje. In da svet v katerega bom potisnjena ne bo preveč krut in da mi bo ponudil vsaj nekaj priložnosti za življenje, ki si ga želim oz. da bom lahko živela vsaj približno tako, kot si želim. Ne smem razmišljati le v negativno smer, ampak se moram zavedati tudi, da naslednja stopnja mojega življenja prinaša tudi različne priložnosti in radosti. In v tem razmišljanju se moram odpraviti na to pot, se počasi pripraviti nanjo in jo vzeti z vsemi slabostmi in prednostmi vred.

Manipulacije

2009-11-02T16:16:00.003+01:00

Že dolgo nisem nič pisala, sploh kaj takega bolj poglobljenega v moje misli. Nekako se nisem mogla spraviti k temu. Druge obveznosti mi zapolnjujejo življenje, prav tako pa se mi nekako ne da vedno nekaj razmišljati. Enostavno moram biti pisateljsko razpoložena.

Ob branju novic se je v meni sprožilo razmišljanje o manipulaciji. Ljudje smo dnevno izpostavljeni takim in drugačnim manipulacijam. Če začnemo na širšem področju, lahko rečemo, da z nami manipulirajo predvsem mediji. Nekaterim uspe, da jim verjamemo, spet drugim ne, vendar jih to ne ustavi. Vendar mislim, da je vedno tudi nekdo, ki je skeptičen do določene novice, to pa nam lahko pokažejo komentarji pod določenimi novicami na spletu. In prav je tako. Resničnost je različno, odvisno iz katerega kota jo gledamo in kako jo predstavimo. Strinjam se s tistimi, ki menijo, da mediji v večini prikrojujejo resnico glede na svoje potrebe in zanimanja. In do nas pride vest o nečem, napisana na način, da nas kar najbolj pritegne in na tak način, ki spodbuja k določenemu razmišljanju, ki je cilj tega medija. Kot npr. danes vest o hudo bolni bolnici z novo gripo. Vse bi bilo v redu, če bi bila vest objavljena recimo pred meseci ali tedni, ali pa v petek, ko se je dejansko zgodila. Ampak ne, objavili so jo ravno danes, ko je možno cepljenje proti gripi. In človek pomisli, da pa je mogoče res dobro, da se gre cepit. Če pa pomisliš drugače pa lahko vidiš, da je verjetno povpraševanje po cepivu premajhno in pač potrebujejo neko reklamo. In ko rečejo, da je obolela upokojenka in da ima poleg te še neko drugo bolezen, bo kaj kmalu v bolnišnico po svoj odmerek letelo na tisoče drugih upokojencev. To generacijo lahko take stvari zelo hitro prepričajo in mediji in tudi drugi pa to vedo. Tako manipuliranje z ljudmi ni težko in hitro se lahko doseže določen cilj, vendar ne nasedejo vsi.

Potem je tu še ožje manipuliranje, ki pa ga lahko včasih še težje opazimo. To je manipulacijo naših bližnjih. Verjetno je že vsak kdaj skušal preko manipulacije doseči neko stvar, mogoče tudi nezavedno. Vendar pa dejansko obstaja veliko ljudi, posameznikov, ki hočejo doseči cilj le s pomočjo manipulacije. Večkrat jim uspe in zakaj bi se drugič trudili za cilj, ko pa ga lahko dosežejo na precej lahek način. Samo take vrste človek moraš biti. Sama nisem. Včasih se mi zdi, da bi potrebovala malo te slabe lastnosti, da bi lažje preživela v tem svetu med določenimi ljudmi, spet drugič pa me misel na to spravi v slabost. Manipuliranje na taki ravni je lahko precej nevarno. Če človeka dobro spoznaš in si pozoren, ga lahko hitro razkrinkaš, razen če si tako zaverovan vanj, da tega ne opaziš. Takrat ima ta oseba verjetno še večje veselje. Meni se zdi, da kar hitro opazim kdaj hoče kdo manipulirati s kom, mogoče je to težje, če manipulira z menoj, ker sem neposredno vpletena. A se trudim prepoznati določene znake. Najlažje mi je, če vidim to osebo, ko manipulira z drugo in potem nekako predvidevam, da lahko isto poskuša z menoj. Zato se takih ljudi raje izogibam, saj jih ne potrebujem v svoji bližini. Mislim, da je dostikrat komu uspelo zmanipulirati me, a sedaj nisem več tako naivna. Večkrat, ko kdo to poskuša samo skomignem in si mislim svoje. Naj pač najde drugo žrtev. Mislim pa, da je prepoznavanje manipulacije zelo pomembno tudi v mojem poklicu, saj lahko uporabnik hitro nezavedno začne manipulirati z menoj glede na svoj želen cilj. Tega socialna delavka (delavec) ne sme dopustiti, saj lahko zadevo pelje v napačno smer in ne v pravo rešitev. Vendar je treba vedno znova delati na tem, da smo vedno boljši in da znamo razpoznati določene pritiske na nas, jih uporabiti pri našem delu, predstaviti uporabniku in obrniti v pravo smer, v možnost prave rešitve.

In tako zaključujemo svoje razmišljanje....da lahko manipuliraš moraš biti take vrste človek....da pa lahko vsakemu nasedeš moraš pa tudi biti določene vrste človek...vsake stvari pa se lahko do neke mere naučiš...