Tegobe moje Elly

Že dva tedna opazujem mojo podganico Elly, ki se ji je na spodnjem delu vrata začela delati majhna bunkica. Najprej sem jo odpeljala veterinarju, ki mi je naročil naj jo teden ali dva opazujem, ali bunkica raste ali ne. Če raste je tumor, če ne je absces. In po enem tednu ni bilo opaznejših sprememb, sedaj po skoraj dveh pa je bunkica že malo večja. Tako da je diagnoza skoraj verjetno tumor. Kar pomeni, da moram podganico peljati na operacijo za odstranitev, ki pa ne garantira, da se ta ne bo ponovno pojavil. Prav tako stvar ni toliko poceni, glede na to, da garancije ni. Stara pa je že leto in pol, življenjska doba pa je od dveh do treh let. Takšna je na kratko zgodba.

Sedaj pa razmišljam kako naivno sem verjela, da bodo te moje živalce pri visoki starosti mirno zaspale. Sicer sem vedela, da je za podgane večja možnost, da dobijo tumor, pa vendar o tem nisem razmišljala. Sedaj pa sedim tukaj in razmišljam, kaj naj storim. Operacija zna biti rizična, že zaradi anestezije. Tudi zato, ker Elly ni več tako mlada. Prav tako pa so možnosti za ponoven pojav velike. Pa vseeno bi se raje odločila za operacijo, kot pa da jo gledam, kako ji tumor vztrajno raste in jo začne ovirati pri gibanju in ji nazadnje vzame življenje. Že ta bunkica mi izgleda grozno, kaj šele da bi zrasla, kot kažejo nekatere slike na internetu. Verjetno se marsikomu zdi, da so moje skrbi popolnoma odveč, saj je le podganica in ker itak ne bo več dolgo živela, ampak se človek nekako le naveže vanjo. Čeprav imam dve, je bila ona moja ljubljenka, ker se je raje cartala in bila bolj prijazna. In čeprav ne znajo nekih trikov ali pa nekih posebnih zadev, zaradi katerih bi bile posebne, so moje, leto in pol že skrbim zanje, jih hranim, spuščam po hiši in se pogovarjam z njimi. Tudi one so me navajene in če me dlje časa ni domov, takoj ko pridem, pridejo pogledati. Neverjetno kako se človek navadi na žival. In kako naivno misli, da pa bo šele pri visoki starosti v miru zaspala. Pa vendar ni vedno tako. In to me je presenetilo. Niti ne vem, kako bi bilo če bi Fonzi ostala sama, ko pa sta tako navajeni druga na drugo. Resda se večkrat skregata in stepeta, a se večinoma stiskata druga k drugi in če je ena zunaj, jo druga vedno čaka pri vratih kletke. Dvomim, da bi dolgo zdržala. Po glavi mi roji toliko možnih scenarijev, toliko možnih razpletov, zapletov in zgodb. Ne vem katera bo prava in kako se bo stvar razpletla. Samo upam lahko na najboljši razplet in čakam.