Norija

Prava norišnica. Resno sem začela razmišljati o praznikih in mislim, da se bom kmalu strinjala z mislijo moje mamice, da je najboljše sporočiti, da te do 3.1. ne bo in nimaš nobenih problemov. Ali pa ne. Verjetno sem si res sama kriva, da sem si v zadnjem tednu pred prazniki naložila toliko dela, ampak ponavadi ob krizi in pomanjkanju časa delujem dobro in naredim stvari, ki sem si jih zamislila. Zdaj pa mi ne gre vse po načrtih. Iskanje daril mi vedno vzame veliko časa, ker nočem kupiti brezosebna darila, letos pa sem si zadala še posebno nalogo. Odločila sem se, da bom nekaj daril izdelala sama in se tako odpravila v cvetličarno po material in doma ustvarjala. Ker sem si zamislila, da bi naredila lepo dekoracijo iz svečk sem kupila krožničke za podlago, svečke in dekoracijo v obliki cvetkov. In včeraj sem čaral z vsem tem, kar mi je prineslo veliko težav, saj vse stvari le ne gredo tako, kot si jih človek zamisli. In moram priznati, da mi je to vzelo kar nekaj potrpljenja in začela sem se spraševati zakaj ne morem biti kot drugi, ki na hitro kupijo neka darila in je to to. Ampak ne morem. Hočem se potruditi, dati srce v darilo, da bodo prejemniki veseli že zaradi tega. prav tako pa ne morem iz svoje kože, da ne bi ničesar kupila. Kar verjetno ne bi bilo narobe, se pa jaz ne bi dobro počutila. Poleg vsega tega skakanja okoli daril pa imam za nalogo še izvesti kvalitativno analizo za raziskovalni seminar. Rok za oddajo seminarja imam 4.1., kar ne bi bil problem, če bi zadevo popolnoma razumela. Toda uštela sem se. V tretjem letniku, ko smo obravnavali to analizo nisem imela težav, vse sem razumela in naredila, vendar sem očitno zadevo pozabila ali pa je iz teorije ne znam pretvoriti v svojo nalogo. Glede na to, da so prazniki bo pomoči bolj malo, sploh strokovne, si pa vseeno vzame čas kakšna moja kolegica in mi kaj svetuje. In hvaležna sem za to. Vendar ne vem kako mi bo stvar uspelo izpeljati v letošnjem letu, glede na to, da sem prišla do točke, ko ne znam naprej. In stvar potem stoji, ure pa se obračajo. Prav tako potrebujem vmes pavze, za razmišljanje o čem drugem, če ne je pritisk prevelik. In vse to za praznike. In potem se vprašam, kaj mi je bilo tega treba??? Vsa stvar se je tako zavlekla, da mi zdaj gori za petami. Pa se bom mogla znajti in vse urediti. Norije z darili bo danes konec, analiza pa se bo še vlekla vse do januarja in še nekaj dni dlje. Vendar sem si zdajle morala vzeti trenutek zase, da se izpišem, da ne držim vsega v sebi in da se umirim. Vendar takoj za tem me čaka že drugo delo in spet bomo tekli do novih ciljev naprej. Upam samo, da se bo vse izteklo tako kot sem pričakovala in kot potrebujem, da se.