Mukhtar Mai: Ukradena čast

S knjigami sem še vedno v svetu islama, na vzhodu, kjer ženska nima pravic, kjer se ženska bori za svoj obstanek, kjer se ženska poskuša uveljaviti ali pa se le prepusti teku življenja in za vedno ostane pokorna svojemu možu in moškim okoli nje. Iz Afganistana sem se za trenutek preselila v Pakistan, ki ga Afganistanci večkrat jemljejo kot neko rešitev, da ubežijo iz svoje države. Pa vendar tudi tam ni vse rožnato, čeprav ne divja vojna. Knjiga govori o ženski, ki s svojo družino živi v majhni vasici in ki pripada nižjemu razredu, katerega vedno znova izkorišča višja kasta. Čeprav začetek knjige najprej pokaže, da obstajajo v tem svetu tudi izjeme, pa kasneje vidimo, da so te odvisne od volje drugih moških s katerimi je obkrožena ženska. Tako najprej Mukhtara Bibi opozori na to, da je bila poročena in nato ločena, kar je bolj izjema kot pravilo. Še posebej zato, ker se je ločila na svojo željo. In tako živi naprej s svojo družino, ki pa jo mora, zaradi nekih napak, ki naj bi jih zagrešil njen 12 letni brat, plačati sama. Z mislijo, da se gre Mastojcem (višji klasi v njihovi vasi) opravičiti za dejanja brata, katera ta sploh ni storil, pride do njih, ti pa izvedejo skupinsko posilstvo nad njo. Štirje moški posilijo Mukhtar in jo vržejo napol golo pred vso vas. Takrat se začne vsa zgodba, polna različnih zapletanj in groženj, pri čemer je glavni cilj posiljene ženske ta, da dobi pravico. Zgodba govori o popolnoma neizobraženi, nepismeni ženski, ki s podporo javnosti, dobrodelnih organizacij doseže vsaj nekaj pravice, pa vendar se zgodba še naprej zapleta. Pokaže pa nam predvsem to, kako lahko manipulirajo z žensko, če ta ne zna pisati, brati, če ne pozna zakonov in svojih pravic. Prav tako pa tekom knjige spoznamo še številne druge primere žensk, ki jih zaradi napak moških, posilijo, ubijejo ali polijejo s kislino. Vendar se vse ne znajo upreti tako kot se je Mukhtar, ali pa nimajo zadostne podpore. Moški v tem svetu izvajajo številna nasilja nad svojimi ženskami, te pa zaradi svoje nevednosti, ne vedo, da tega v resnici ne bi smeli početi. Zavedam se, da gre za vero, vendar veliko dejanj, ki jih islamski moški povzročajo ženskam, ni zapisanih v Koranu. Nič ne more opravičevati posilstvo, jemanje časti ženskam, ki prav nič niso krive in ki so pokorne svojim možem. Vsako manjše izstopanje ženskega vedenja pa je prav tako takoj kaznovano, medtem, ko lahko moški počnejo kar jim je volja. V bistvu gre za to, da moški so ljudje, ženske pa na nek način ne. V naši kulturi pričakuješ pridnost, pokornost in poslušnost od psa, pri njih pa od ženske. Najbolj presenetljivo pa je, koliko gorja te ženske preživijo, v samoti in tišini. Večina jih res naredi samomor, tiste, ki pa ga ne, ostanejo same s svojimi doživetji, čustvi in nimajo skoraj nikogar na katerega bi se lahko obrnile, nobenega razumevanja, sočustvovanja, kaj šele, da bi se kdo postavil na njihovo stran in zahteval pravico. Toda ta knjiga je eden izmed redkih primerov, kjer lahko stvar teče drugače, kljub mačistični vladi in kulturi.