Na svetu je en kup različnih ljudi. Kaj kup, vsak je malo drugačen. Vsak ima nekaj dobrih lastnosti in nekaj slabih. Noben ni brez grehov, če se lahko tako izrazim, in noben ni čisto slab. Pa vendar. Če opazuješ svet kot ga opazujem jaz lahko vidiš, da si nekako vržen v situacije, med ljudi, ki bi raje videl, da ne bi bili okrog tebe. Vsak ima predsodke, tudi jaz. Vendar o tem ne bi govorila kot o predsodkih, saj če je nekomu neka lastnost osebe všeč, drugemu pa ne, to še ni predsodek. Neke vrste ljudi imaš rajši kot druge, kar je normalno. In neke ljudi raje vidiš ob sebi kot druge. Seveda govorim o privatnem življenju. Na delu delaš z različnimi ljudmi, ki si jih pač ne moreš izbirati in so takšni kakršni so. Slej ko prej jih moraš sprejeti takšne. Sploh če to vpliva na tvoje delo. Vendar pa v zasebnem življenju lahko izbiraš koga želiš imeti v bližini in koga ne. Izbiraš si lahko prijatelje, znance, ne moreš pa si družine. Družinski člani so taki kakršni so. Pa tudi sosedje recimo. Vendar pa lahko vplivaš tudi na to. Če ti recimo osebe, ki so s teboj blizu (fizično ali čustveno) ne dajejo pozitivne energije ali pa se ob njih počutiš slabo, jih lahko deloma odmakneš od svojega sveta. Ne povsem, pa vendar. S takimi osebami preživljaš le toliko časa kolikor ti osebno veš, da ti lahko koristi oz. da se ob tem še počutiš dobro. So pa osebe, ki jih lahko kratko malo izbrišeš iz svojega življenja, oz. se ne ukvarjaš več z njimi. No, in pri tem bi rada povedala, kakšne osebe jaz osebno nočem imeti ob sebi.
Ena najslabših lastnosti osebe, po mojem mnenju, je hinavščina. Najbolj me jezijo osebe, ki se prilizujejo določenim osebam, da bi imele od tega korist, za hrbtom pa širijo laži o njej ali kaj podobnega. Pri takih osebah nikoli ne veš, kdaj boš na spisku in komu vse bodo širile govorice o tebi. Take osebe ti lahko samo škodujejo, koristi od njih nimaš. Razen če rad izkoriščaš ljudi, takrat lahko izkoristiš to osebo, kljub temu, da bo potem slabo govorila o tebi. Pa vendar tudi izkoriščanja ne maram. Ljudje izkoriščajo svoje podrejene, izkoriščajo svojo lastno moč kolikor se le da in jo uporabljajo le za svoje dobro. Take ljudi lahko srečaš na položajih, lahko pa tudi v zasebnem življenju. Prav tako me lastnost kot je egocentričnost odbija. Misel, da si najboljši in da so vsi drugi slabi se mi zdi popolnoma nemogoča. Ljudje, ki hočejo stalno biti v centru pozornosti in za to naredijo vse kar je možno, se mi zdijo narejeni. Verjetno se za vsem tem skriva čisto drugačna oseba, kot se kaže navzven. Najbolj pa me jezijo ljudje, ki nimajo občutka za solidarnost. Za sočloveka, da razumejo človeka v stiski, da mu pomagajo. Takih ljudi je veliko. Če pa že pomagajo nekomu, zahtevajo nazaj povračilo. Izkoriščajo stisko človeka za to, da potem sami nekaj dosežejo. Normalno je, da se človek, ki je nekomu pomagal, potem počuti dobro. To je že samo po sebi nagrada za dobro delo. Ampak da poleg tega želi še kaj za nazaj, pa ne razumem. Ali pa ljudje, ki sploh ne začutijo stiske človeka, ki ga sploh nočejo razumeti, mu pomagati, ker se jim zdi to odveč. Nekako nimajo tega čuta. Takega človeka ne potrebujem ob sebi, ker vem, da takrat ko ga bom potrebovala, ne bo nikjer. Ne maram tudi ljudi, ki so nestrpni in nerazumevajoči do drugačnosti. Spoštujem njihovo mnenje, pa vendar se z njim ne morem strinjati. Komunikacija je zato onemogočena. Če nekdo brez pomisleka napada homoseksualne osebe ali pa kakšno drugo skupino ljudi, ki mu nič noče, in noče razumeti njihovega vidika življenja, nima pravega vpogleda v situacijo, pa vseeno vrednoti kaj je prav in kaj ne, me to zelo razjezi. Na problem je treba vedno gledati iz več vidikov, ne pa samo iz svojega in biti odprt za drugačno mišljenje, za drugačnost in različnost. Spoštovanje sočloveka je zelo pomembna vrlina, ki jo marsikdo ne premore. Jezijo pa me tudi ljudje, ki nimajo spoštovanja so živali in okolja. Živali ne jemljejo kot živa bitja, jih sovražijo in mučijo. Ali pa bi za zadovoljevanje svojih potreb naredili vse, tudi uničili svoje okolje. Nisem neki greenpeace, pa vendar spoštujem naravo in vem, da je potrebna tako za življenje vseh nas na zemlji, iz različnih vidikov. Lahko pa bi rekla, da imam predsodke do moških, ki zlorabljajo ženske ali otroke. S temi ljudmi niti poklicno ne bi mogla delati, saj imam do njih močan odpor. Nimam razumevanja za njihova nagnjenja. Vem, da je to moja šibkost, in da bi, če bi se potrudila, zadevo lažje razumela, pa je nočem. To je nekaj kar je moj predsodek in do katerega imam pravico. Ne dopuščam in odpuščam takih stvari, niti tako, niti zaradi bolezni.
Na kratko bi bilo to to. Torej, če povzamem, ob sebi ne maram ljudi, ki ti takoj ko se obrneš zarijejo nož v hrbet in takih, ki ne spoštujejo sočloveka in ne vedo kaj solidarnost je. Vsak človek se mora zavedati svojih slabih lastnosti, navad, jih poskušati odpraviti, pa vendar nekatere ostanejo in živimo z njimi. Sama vem, da nisem popolna, še zdaleč ne. Pa vendar menim, da v meni so vrednote, ki so potrebne za moje delovanje, za moj poklic in za moje življenje. Spoštujem ljudi, ki imajo vrednote kot so: spoštovanje, nesebičnost, solidarnost, zaupanje, iskrenost, razumevanje, sprejemanje drugačnosti, pa še bi se lahko kaj našlo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar