Ker sva bila s fantom namenjena na jug Avstrije, v modelarsko trgovino Schweighofer, ki leži v Deutschlandbergu, sva razmišljala kam bi se še zapeljala in preživela prijetno popoldne, da pot ne bi vodila le do tja in nazaj. Ker je Minimundus pozimi zaprt sva odkljukala možnost obiska Celovca. Ker pa je Gradec precej blizu, le kakšne pol ure stran od najinega glavnega cilja, sva se odločila za obisk tega mesta.Gradec je drugo največje mesto v Avstriji s cca. 255 tisočimi prebivalci na 127,56 kvadratnih metrih površine. Ima kar pestro zgodovino, ki seže kar nekaj sto let nazaj in kar mesto tudi kaže. Ponosi se s številnimi znamenitostmi in zanimivim starim delom mesta. Staro mestno jedro se zliva z moderno umetnostjo, ki mestu daje raznolikost.
Pa naj začnem od začetka. Nekaj pred pol sedmo uro zjutraj sva se 
odpravila s Senovega proti Celju, nato sva zavila proti Velenju, Dravogradu in pa končno prehodu Ljubelj. Nato sva pot nadaljevala po cesti do Deutschlandsberga in brez težav našla trgovino. Trgovina je ležala v starem delu mesta, v ozki ulici polni različnih trgovin. Mogoče mesto spominja malo na staro Celje, sploh s svojimi tlakovanimi potmi. V trgovini nas je bilo več Slovencev kot pa domačinov samih, čeprav imamo pri nas kar nekaj modelarskih trgovin, vendar pa se ponudba in pa cene očitno razlikujejo. Ko sva našla vse kar sva iskala, sva se odpravila naprej po stranski cesti do Gradca. Tako nama ni bilo potrebno kupiti vinjete, pa tudi čas, ki bi ga prihranila s potjo po avtocesti ni bistveno krajši. Pred vstopom v mesto sva na črpalki kupila zemljevid mesta, da bi lažje poiskala parkirišče, mestno jedro in pa vse kar sva si želela ogledati. Najin glavni cilj je bilo staro mestno jedro in pa Schlossberg. Našla sva parkirno hišo in se odpravila proti centru. Pred mestno hišo (Rathaus) so že postavljene božične stojnice, tako da je že vse v znamenju božiča. Osebno se mi zdi veliko 
prekmalu za vse to okraševanje in pa priprava, saj me potem božični duh mine še preden pride do božiča. Vseeno sva se sprehodila med stojnicami in si privoščila hot dog. Bil je enkraten, s solato in zanimivim prelivom. Z njim sva nadaljevala pot in se ozirala okrog po različnih stavbah. Nato sva našla pot do Schlossberga in se nanj odpravila peš. Kmalu se je pred nama odprl pogled na celotno mesto. Ogledala in poslikala sva mesto, Uhrturm in grajski park. Ker nama je zmanjkalo baterij na fotoaparatu, sva se odločila, da se bova zapeljala z gondolo, podobno naši, ki pelje na Ljubljanski grad, dol po baterije in nato nazaj, saj karta velja eno uro. Ko sva kupila baterije sva si privoščila še malo kuhanega vina, ki naju je prijetno pogrelo. Nato pa nazaj na grad. Ogledala in poslikala sva še ostale znamenitosti, kot je Turm na gradu, kip leva, topove,...Nato sva se peš odpravila po 
stopnicah navzdol do Schloßbergplatza, kjer sva se usmerila proti reki Mur (Muri). Šla sva čez Murinsel, t.i. otok na Muri, in preko njega na drugo stran mesta. Na trgu so imeli oder postavljeni Japonci, saj se je odvijal Japonski teden. Ogledala sva se ples, nato pa odpravila proti Kunsthaus, ki sva ga opazila že iz Schlossberga, saj kar sije ven iz mesta zaradi svoje posebne oblike. Vendar pa glede na svoj namen, torej moderno umetnost, mora biti nekaj posebnega. Noter sva se samo sprehodila, nisva pa kupile karte za ogled muzeja, saj nisva neka pristaša moderne umetnosti. Sama priznam, da je ne razumem in se mi zdi preveč abstraktna. In tako sva se počasi odpravila nazaj proti parkirni hiši, mimo t.i. živih jaslic, v katerih sta bila le Marija in Jezus in verjetno čakala na prihajajočega Jezuščka. Hecno je bilo, ker je zraven stalo obvestilo, da jih ne smeš hraniti :). Verjetno pripeljejo kasneje tam tudi živali, brez njih pa obvestilo izgleda zelo zanimivo :). Z avtom sva se nato odpeljala proti jugu, se vstavila v Mc'Donaldsu ter nato dalje proti nakupovalnem centru, po katerem sva se na hitro sprehodila in seveda, nič kupila. Čeprav je večina trgovin enakih kot pri nas v večjih centrih pa se tam najde kar nekaj Slovencev. Na to opozarja tudi izhod iz trgovskega centra na katerem piše 
med drugim tudi: Nasvidenje! :) Nekaj čez četrto uro popoldne pa sva se odpravila proti domu nazaj po isti cesti. Zanimivo je, da lahko pelješ 100km/h, vendar takoj, ko je tabla za mesto vsi na zavore in lepo 50 naprej, in po koncu table takoj spet na 100. Ne tako kot pri nas, ko gredo 60 čez mesto in 70 izven. :) Prav tako so bile ceste lepe, široke, ravne. Je pa bilo tam, kjer so omejitve, veliko radarjev. Tako da priporočam upoštevanje prometnih znakov in omejitev. Pot nazaj nama je vzela cca. 3h, kar niti ni veliko, glede na to, da sva šla po stranskih cestah. Se pa takoj vidi po mejnem prehodu, ko je konec lepe vožnje po cestah, saj je takoj na slovenski strani ožja cesta in pa polno lukenj in udrtih odsekov. In tako se je končal najin dnevnih izlet.
odpravila s Senovega proti Celju, nato sva zavila proti Velenju, Dravogradu in pa končno prehodu Ljubelj. Nato sva pot nadaljevala po cesti do Deutschlandsberga in brez težav našla trgovino. Trgovina je ležala v starem delu mesta, v ozki ulici polni različnih trgovin. Mogoče mesto spominja malo na staro Celje, sploh s svojimi tlakovanimi potmi. V trgovini nas je bilo več Slovencev kot pa domačinov samih, čeprav imamo pri nas kar nekaj modelarskih trgovin, vendar pa se ponudba in pa cene očitno razlikujejo. Ko sva našla vse kar sva iskala, sva se odpravila naprej po stranski cesti do Gradca. Tako nama ni bilo potrebno kupiti vinjete, pa tudi čas, ki bi ga prihranila s potjo po avtocesti ni bistveno krajši. Pred vstopom v mesto sva na črpalki kupila zemljevid mesta, da bi lažje poiskala parkirišče, mestno jedro in pa vse kar sva si želela ogledati. Najin glavni cilj je bilo staro mestno jedro in pa Schlossberg. Našla sva parkirno hišo in se odpravila proti centru. Pred mestno hišo (Rathaus) so že postavljene božične stojnice, tako da je že vse v znamenju božiča. Osebno se mi zdi veliko 
prekmalu za vse to okraševanje in pa priprava, saj me potem božični duh mine še preden pride do božiča. Vseeno sva se sprehodila med stojnicami in si privoščila hot dog. Bil je enkraten, s solato in zanimivim prelivom. Z njim sva nadaljevala pot in se ozirala okrog po različnih stavbah. Nato sva našla pot do Schlossberga in se nanj odpravila peš. Kmalu se je pred nama odprl pogled na celotno mesto. Ogledala in poslikala sva mesto, Uhrturm in grajski park. Ker nama je zmanjkalo baterij na fotoaparatu, sva se odločila, da se bova zapeljala z gondolo, podobno naši, ki pelje na Ljubljanski grad, dol po baterije in nato nazaj, saj karta velja eno uro. Ko sva kupila baterije sva si privoščila še malo kuhanega vina, ki naju je prijetno pogrelo. Nato pa nazaj na grad. Ogledala in poslikala sva še ostale znamenitosti, kot je Turm na gradu, kip leva, topove,...Nato sva se peš odpravila po 
stopnicah navzdol do Schloßbergplatza, kjer sva se usmerila proti reki Mur (Muri). Šla sva čez Murinsel, t.i. otok na Muri, in preko njega na drugo stran mesta. Na trgu so imeli oder postavljeni Japonci, saj se je odvijal Japonski teden. Ogledala sva se ples, nato pa odpravila proti Kunsthaus, ki sva ga opazila že iz Schlossberga, saj kar sije ven iz mesta zaradi svoje posebne oblike. Vendar pa glede na svoj namen, torej moderno umetnost, mora biti nekaj posebnega. Noter sva se samo sprehodila, nisva pa kupile karte za ogled muzeja, saj nisva neka pristaša moderne umetnosti. Sama priznam, da je ne razumem in se mi zdi preveč abstraktna. In tako sva se počasi odpravila nazaj proti parkirni hiši, mimo t.i. živih jaslic, v katerih sta bila le Marija in Jezus in verjetno čakala na prihajajočega Jezuščka. Hecno je bilo, ker je zraven stalo obvestilo, da jih ne smeš hraniti :). Verjetno pripeljejo kasneje tam tudi živali, brez njih pa obvestilo izgleda zelo zanimivo :). Z avtom sva se nato odpeljala proti jugu, se vstavila v Mc'Donaldsu ter nato dalje proti nakupovalnem centru, po katerem sva se na hitro sprehodila in seveda, nič kupila. Čeprav je večina trgovin enakih kot pri nas v večjih centrih pa se tam najde kar nekaj Slovencev. Na to opozarja tudi izhod iz trgovskega centra na katerem piše 
med drugim tudi: Nasvidenje! :) Nekaj čez četrto uro popoldne pa sva se odpravila proti domu nazaj po isti cesti. Zanimivo je, da lahko pelješ 100km/h, vendar takoj, ko je tabla za mesto vsi na zavore in lepo 50 naprej, in po koncu table takoj spet na 100. Ne tako kot pri nas, ko gredo 60 čez mesto in 70 izven. :) Prav tako so bile ceste lepe, široke, ravne. Je pa bilo tam, kjer so omejitve, veliko radarjev. Tako da priporočam upoštevanje prometnih znakov in omejitev. Pot nazaj nama je vzela cca. 3h, kar niti ni veliko, glede na to, da sva šla po stranskih cestah. Se pa takoj vidi po mejnem prehodu, ko je konec lepe vožnje po cestah, saj je takoj na slovenski strani ožja cesta in pa polno lukenj in udrtih odsekov. In tako se je končal najin dnevnih izlet.Več slik na Facebooku.
Ni komentarjev:
Objavite komentar