Komunikacija-JAZ sporočila

Pravkar predelujemo knjigo Thomasa Gordona in v nekem delu svoje knjige izpostavi vprašanje komunikacije s TI in JAZ sporočili. TI sporočila so usmerjena v to, da drugemu poveš kakšen je, da nanj prenašaš negativno sodbo. JAZ sporočila pa so usmerjena v to, da izraziš kako se ob določeni situaciji počutiš ti sam. Za primer: Ti sporočilo je: Nesramen si. JAZ sporočilo pa: Jezen sem. Pri JAZ sporočilu prevzameš odgovornost za svoj problem nase, vendar je potrebno tak način komunikacije uporabljati kadar ti vidiš, da je nekaj tvoj problem. če gre za problem drugega, je potrebno aktivno poslušanje, da ga dejansko slišimo in razumemo. Vrnimo se k JAZ sporočilom. Sestavljeno je iz treh delov. Prvi je, da poveš kaj povzroča problem. Začne se vedno s "kadar", saj se moramo osredotočiti na to situacijo, dogajanje tu in sedaj, opiše pa se objektivno, brez vrednotenja. Drugi del je opis posledic, ki jih povzročijo v prvem delu naštete okoliščine. Pazimo, da je posledica lahko resnična. Tretji del pa vsebuje čustveno stanje ob posledicah (prvotno čustvo, ne sekundarno, kot je npr. jeza po tistem, ko se počutimo užaljene). Torej, gre za zaporedje VEDENJE - UČINEK - POSLEDICA. Za ponazoritev naj zapišem problem: "Tvoje zamujanje mi povzroča težave. Kadar zamudiš, moram prekiniti karkoli že delam in to me moti, naredi me živčnega." Ali pa: "Kadar imaš noge tako stegnjene, se spotikam obnje, in strah me je, da bi padel in si kaj naredil." Upam, da so primeri dovolj ponazorili zaporedje JAZ sporočil.

Če povzamem, gre za to, da v trenutku, ko začutimo problem kot svoj, da imamo mi sami problem, uporabimo JAZ stavke in ne napadamo druge osebe, ki je povzročila tako stanje. JAZ stavki omogočajo boljšo komunikacijo in ne povzročajo, da se drugi počutijo slabe ali ogrožene, prav tako pa omogočijo izražanje lastnih čustev in nas tako lahko drugi ljudje bolje razumejo.

Povzetek iz knjige:

Gordon, Thomas (1983). Trening večje učinkovitosti za učitelje. Svetovalni center. Ljubljana

Aktivna jaz (1.teden)

In že je mimo prvi teden mojega načrta vadbe, sestavljen iz 4 vadb. Vsak drugi dan sem v dopoldanskem času izvajala vaje cca.25min. Pred tem sem spila zeleni čaj, ki je dober za marsikaj, prav tako tudi za odvajanje odvečne vode iz telesa in topljenje maščob. Če se usmerim v to smer njegovega delovanja.
Naj za začetek opišem vaje:
Kot sem že omenila, se najprej posvetim raztezanju:
-stoje, malce nagnjena naprej se naslonim na steno ter pokrčim eno nogo nazaj. Hrbet mora biti raven, 3x ponovim
-stoje, predklon do vodoravnega položaja hrbta, pete morajo biti na tleh, 3x ponovim
-izpadni korak vstran, 5x z vsako nogo, in naprej 5x z vsako nogo
-metuljček, sedimo, stopala skušamo potisniti skupaj, jih držimo in skušamo kolena potisniti k tlom
To so bile vaje za raztezanje spodnjega dela telesa. Zdaj pa še zgornji:
-sedimo na petah, iztegnemo roke preko telesa, tako da se z glavo dotaknemo tal, dobro se raztegnemo, ponovim 3x (hrbet)
-klečimo, roke damo za hrbet, jih sklenemo in skušamo čim bolj dvigniti, ponovim 3x (prsne mišice)
-ležimo na hrbtu, eno nogo skrčimo in jo prekrižamo čez drugo, glavo obrnemo v nasprotno smer, pritiskamo koleno in ramena k tlom in potem zamenjamo stran

Nato začnem z vajami za zgornji del telesa:
-trebušnjaki, 20 ponovitev (noge skrčene v zraku, prekrižane)
-trebušnjaki s 30° rotacijo, 2x po 5 ponovitev v vsako stran
-ladjica, ležimo na trebuhu in dvigujemo sprednji in zadnji del telesa (glava poravnana s hrbtenico), 20 ponovitev
-ženski skleci, 30 ponovitev

Vaje za zadnjico, stegna in meča:
-leže, oprto na komolce, dvig iztegnjene noge za 45°, 20 ponovitev z vsako nogo (pri vaji treniramo tudi trebušne mišice)
-leže, dvig iztegnjene noge do 90°, 10x ponovitev z vsako nogo
-leže, eno nogo pokrčimo, z drugo iztegnjeno krožimo, 10 krogov v vsako stran z vsako nogo
-leže na boku, dvog iztegnjene noge vstran, 20 ponovitev
-leže, s pokrčenimi nogami, dvig medenice 20 ponovitev, dvig medenice na eni nogi, druga je iztegnjena, 2x po 5 ponovitev
-na štirih, dvig iztegnjene noge nazaj 10 ponovitev, ter dvig pokrčene noge nazaj 20 ponovitev
-na štirih, dvig noge vstran, 2x po 10 ponovitev (meni osebno najtežja in najbolj efektivna vaja)
-počepi z razkorakom, ravna hrbtenica, 20x
-zanoženje, stojimo rahlo nagnjeni na steno, dvig noge nazaj, 20 ponovitev
-s prsti ene noge stojimo na robu in se dvigujemo in spuščamo čim nižje skozi rob, 3x 10 ponovitev z vsako nogo (vaja za meča)

Poleg tega sem v tem tednu izvajala 20min hitre hoje in pa več minut hoje. V načrtu pa imam izvajanje vaj trebušnega plesa, ki prav tako krepijo mišice in izboljšajo nadzorovanje telesa.

To so v glavnem vaje, ki jih izvajam in v obsegu, ki jih trenutno izvajam in mi ustreza. Kasneje bom obseg in ponovitve povečala. Moj namen ni izguba telesne teže ampak utrditev telesa in posledično s tem izguba maščob.

Aktivna jaz

Odločila sem se, da bom nekaj storila zase, za svoje telo in tudi počutje. Sicer bodo moji koraki majhni, ampak bodo obstajali. Preden sem se odločila kako bom postala bolj aktivna sem preučila vse možnosti. Povprašala sem na fitnesu, ampak se mi cenovno zdi predrag za moj žep, sploh če bi ga obiskovala skozi mesece do poletja. Tako sem se obrnila na najcenejšo verzijo in sicer vadbo doma. Tek mi ne leži, kolesarjenje je dobro, a omejeno na vreme, in ker bo kmalu postala zelo hladno, bom to možnost uporabljala redko. Za začetek sem si na internetu našla par strani z vajami za celotno telo, s poudarkom na spodnji del telesa. Na podlagi tega sem naredila urnik vadbe, opis vaj in čas. Odločila sem se, da bom začela tako, da bom vsak drugi dan telovadila po 30min, vsak teden pa bom poleg tega izbrala še kaj aktivnega zase. Kolesarjenje, hojo, drugačno vadbo, odvisno od razpoloženja in vremena. Mislim, da bi bilo za začetek vse to dovolj.
Torej vaje: vaje sem razdelila glede na način izvajanja. Najprej raztezanje, ki je pomemben del pred vadbo, tekom,. itd. Raztezanje je sestavljeno iz več vaj za raztezanje spodnjega dela telesa oz. mišic ter vaje za raztezanje hrbta, prsi in stranskega dela trupa. Nato pa začnem z vajami, za trebuh, hrbet, roke osnovne vaje, nato pa več različnih vaj za stegna in zadnjico. Na koncu pa vaja za meča. Vse to traja slabih 30min.
Cilj mojih vaj je, da se utrdim, da pridobim nekaj mišične mase ter se znebim nekaj maščob. Predvsem pa, da si oblikujem zadnjico in stegna. In sicer do poletja.
Upam, da mi uspe zdržati načrt vadbe, da ga bom lahko kasneje izpopolnila, ter da se bodo poznali rezultati. Ker pa je moja motivacija večkrat minljiva, sem se odločila, da stvar zapisujem na blog, vsaj enkrat mesečno, da me bo še ena stvar več gnala k cilju.
Mere telesa 15.9.09
prsa 79 ,
pas (najožji del) 67,
pas (pod popkom) 82,
boki (najširši del) 93,
stegna (najširši del) 53,
meča (najširši del) 35

Držimo pesti! :)

Kaj je normalno?

Ob prebiranju člankov, mnenj, odgovorov na določene teme, se vedno znova uporablja beseda NORMALNO. To je normalno in to ni, to je in to spet ni. Še največkrat se pa sliši, to ni normalno, niti to ne, pa to tudi ne, itd. Normalno se meni zdi takšna relativna stvar, ki se lahko ves čas spreminja. Enkrat je normalno to, drugič ono. Potem delimo tudi normalno kot družbeno priznano in normalno kot individualno glede na posameznikova prepričanja. Če spremljamo in malo raziskujemo ta pojem, lahko ugotovimo, da se ta pojavlja ves čas, človek ga enostavno potrebuje. Vendar kako nastane? Kako lahko nečemu rečemo, da je normalno? S tem, da nekaj drugega označimo kot nenormalno. Težko je reči, to je normalno, če nimamo neke protiuteži, ki bi to normalnost določevala kot tako. Normalno je večina, povprečje, to kar največkrat vidimo, opazimo in živimo. Nenormalno je vse kar odstopa od tega navidezno postavljenega okvira. Ampak, kakšen moraš biti, da si popolnoma normalen? Eden izmed mnogih, ki kopirajo drug drugega? Eden izmed tistih, ki živijo po vrednotah določene kulture in države? Je normalna družina, moški in ženska z dvema otrokoma, ki živijo v lepi majhni hišici v predmestju? Ali je normalna družina, ženska in otrok, ki živita v revnem delu mesta? Kaj je normalno? In kaj ni? Zagovornik družine, ki naj bi bila skupnost moškega in ženske in otrok, bo rekel, da je normalna družina prva omenjena, zagovornik drugačnega pogleda na družine pa bo rekel, da je druga družina prav tako normalna. In kako lahko potem sodimo o tem kaj je normalno in kaj ni? Če pa je normalnost za vsakega posameznika nekaj drugega? Ali pa ko se ta definicija normalnosti skozi življenje spreminja? Kdo sem jaz, da bi lahko sodila nekoga, da ni normalen? In kdo sem jaz, da bi si lahko rekla, da sem v mejah norme? Tako razmejevanje se mi zdi nesmiselno. Zakaj bi morali vsi stremeti k enakosti in normam, ki so postavljene? Zakaj bi se morali spreminjati samo zato, da ne bi bili drugačni in nas zato ne bi izločili iz družbe? Danes smo lahko normalni, v mejah normale, po vseh normah, že jutri pa lahko občutimo na koži očitke ljudi, ki pravijo, da smo deviantni. Smo takšni kot smo, normalni ali ne, smo edinstveni takšni kot smo in ni človeka, ki bi nam bil enak. Zato je težko reči kaj smo, v kateri predal spadamo. Smo ljudje, taki in drugačni. Smo bitja, različna, samosvoja in edinstvena. Besedo normalno bi lahko zlahka zbrisali iz besednjaka, saj je tako neuporabna in pa ne trdna. Uporablja pa se samo v negativen pomen, saj ko nekomu pripišemo normalnost, takoj drugemu pripišemo nenormalnost. Torej, lahko smo drugačni, vendar zato še nismo nenormalni, in drugačnost ni nič napačnega.