Razmišljanje o blogu

Že čez 2000 obiskov, že čez eno leto ustvarjanja bloga. Mogoče niti ni veliko, vendar mi je vseeno pomembno. Da je vsaj nekaj ljudi bralo moje besede, jih mogoče kritiziralo, se strinjalo z njimi ali pa se našlo v njih. Številka je zadovoljiva, saj nimam namenov, da bi imela ne vem koliko bralcev dnevno, tedensko,... Vem da moje pisanje marsikomu mogoče niti ni zanimivo, da se mogoče kdo ne najde v njem, saj je toliko različnih tem. A težko je pisati le o eni stvari, če pa imaš v mislih toliko reči, ki bi jih lahko povedal, delil. To sem jaz. Težko je najti mejo med osebnim in manj osebnim. Preveč osebnih stvari, ki se mi dogajajo skozi življenje nočem opisovati in deliti z neznanci, saj se mi zdi, da je neka mera zasebnosti le potrebna. Zelo rada pa delim z bralci svoje mnenje o stvareh in dogodkih. Zadnje čase tudi mnenja o knjigah, ki jih preberem. Knjige so moj hobi, nekaj v čemer se lahko izgubim in pozabim na vsakdan, nekaj kar me potegne vase bolj kot kakršen koli drug medij. Izleti so moja strast. Rada potujem, se vozim, ogledujem in spoznavam druge kraje, znamenitosti, naravo, zabavo,... Pohodi so nekaj kar naredim za svoje telo in dušo. Široki pogledi na Slovenijo mi odpirajo srce in ne vem zakaj ne bi tega delila z vami. Mogoče še koga prime iti v kakšen breg. Nisem vedno razpoložena za pisanje, zelo malo sem pisala prejšnji mesec, ko sem čas namenila diplomski nalogi. Celo dopoldne pisanja diplomske mi nekako vzame preveč navdiha, da bi pisala še o čem drugem. Spet drugič pa imam idej veliko. Pa pišem o tem in onem. Rada komentiram stvari, premalokrat pa jih takoj zapišem, saj bi bila lahko tako veliko bolj aktivna na tem področju. Mnenje kakršno imam se mi zdi zelo pomembno, preko njega lahko spoznavam sebe in svoja prepričanja, vrednote in lahko se pokažem v takšni luči kakršni sem. Včasih je moje mnenje težko spremeniti, sploh če sem prepričana v svoj prav, spet drugič sem odprta za predloge. Cenim tuja mnenja, vendar ne tistih, ki so tako ozkogleda in rasistično ali kako drugače negativno naravnana. Sicer se jih trudim sprejemati, vendar vedno ne gre. Ugotovila sem, da se mnenja mnogih ljudi, prav takih, ki vidijo le eno plat zgodbe, ne da spreminjati, niti jim predstaviti svojega mnenja, tako da bi ga oni sprejeli. Ampak prav, tako pač je. Še vedno se lahko trudim v tej smeri. Na stvar skušam pogledati iz več perspektiv, če se le da. Vem, da včasih to ni mogoče, se ne potrudim dovolj ali pa le nočem, a vendar ponavadi stremim k temu. Rastem in se razvijam po poti, ki mi ugaja. In upam, da bo moj blog še naprej rasel in bil poln zanimivih doživetij, zgodb in misli, ki jih bom lahko delila z vami.