velikonočni prazniki

Kot je pri nas v navadi gremo jaz in moja stara mama v cerkev žegnat jajčka in ostalo. Sicer nisem verna, pa tudi ponavadi ne hodim k maši, vendar pa redno hodim žegnat. To je edinokrat, ko gre moja stara mama sama v cerkev, sicer gre vedno zraven še moj stari ata. In tako, kot vsako leto se odpravimo proti cerkvi. Vendar to niti ni tako zanimivo, kot to, kar se je zgodilo, ko smo se poslavljali. Po končanemu maševanju se vsi odpravimo po svoje cekarčke pred oltar, nato pa zavijemo skozi stranska vrata. Pred njimi je še manjši oltar, mislim, da je posvečen bogu, njegovi moči ali nekaj takega. In tam stoji tudi cekarček za denar, kot vedno :) Ampak razlika je ta, da je ta oltar prej stal na drugi strani in ravno ko ženska za mano ugotovi, da so oltar prestavili........zavese za oltarjem zajame plamen. Obe sveči, ki sta goreli na oltarju sta prišli v stik z zavesami, verjetno zaradi prepiha in ogenj se je hitro razširil po zavesah. In seveda...moje prve misli so bile, hitro ven. Nikoli ne veš kako se lahko požar razširi ali lahko kakšen plamen pade v nas. In tako jaz hitro rečem svoji mami, da gremo ven. In ona kar stoji in gleda. In ji rečem še enkrat, pa še enkrat in šele nato ko prihiti župnik in zakriči, da naj se vsi umaknejo, odide skozi vrata. Vidno šokirana. Najprej bi povedala o tem, kako te v takem času skrbi za najbližje. Niti nisem pomislila, da bi tekla k župniku in mu povedala, da gori, samo razmišljala sem, kako spraviti mamo ven iz prostora. Ali je razmišljanje pravo ali ne, vendar tako je. Drugo kar pa je, je pa to, da bi pričakovala paniko. Sicer so še glavna vrata skozi katera bi ljudje lahko šli, a vseeno bi pričakovala prerivanje pred vrati za izhod, a ga ni bilo. Ne vem kaj točno se je dogajalo za mano, a zgledalo je, kot da so vsi, tako kot moja mami, samo osupnili in gledali goreče zavese. Nobene panike. Razen, ko je prihitel župnik. Sreči se je vse izšlo brez težav in poškodb, razen, tega da bodo imeli še en razlog za prosjačenje denarja. Se opravičujem, a tako je. In potem zunaj razprava, moja mama je rekla, da gre za znak (cahn), sama pa sem jo spraševala, če je v plamenih zagledala kakšno podobico, kar bi seveda hitro lahko kdo. Seveda pa se je bilo po tem lahko zabavati, ko pa se je vse srečno izšlo. In ne vem, kaj je bolj pametno, da stojiš in čakaš in gledaš kaj se dogaja, ali da se panično rineš proti vratom. Ne eno ne drugo verjetno ni varno, a vendar se mi zdi, da če bi zagorelo kje drugje, bi ljudje panično bežali sem in tja. Tako pa se je to zgodilo v cerkvi. A tako, kot se lahko to zgodi doma, se je tudi tam, le da so nas vedno učili, da ni pametno polagati sveč blizu vnetljivih stvari (recimo zraven zaves!!!).