Petek 19.6.: Zjutraj smo znova imeli predavanje in sicer s Tony-jem Bibusom, ki nam je predstavil delo z neprostovoljnimi klienti. Ker je pri našem delu tega veliko, se mi zdi prav, da bi se o tem učili veliko več. Potrebno je veliko znanj in veščin, kako delati z ljudmi, ki pravzaprav nočejo z nami imeti ničesar. Predstavitev je bila zelo zanimiva in poučna. Se bom pa nadaljnje lotila več člankov na to temo, saj menim, da mi bo to pomagalo pri mojem delu. Na koncu predavanja sem se zahvalila profesorju za predstavitev v imenu vseh kolegov in šole. Vsakemu profesorju ali predstavniku organizacije smo se vedno zahvalili in podarili nekaj malenkosti iz naše male deželice. Tako smo podarjali cd-je o Sloveniji, kuharske knjige, razne letake iz naših krajev, National Geografic o Sloveniji, obeske za ključe,... Popoldne pa smo obiskali Walker Art center, kjer smo si najprej ogledali skulpture v njihovem parku in njihovo znamenito češnjo na žlici. Na poti v parku imajo po drevesih izobešene paličice, ki igrajo glasbo ob trku ena z drugo. 
Imajo pa tudi velik rastlinjak, kjer je polno rož, na sredini pa je velika steklena riba, ki se razprostira nad majhnim bazenčkom. Nato pa smo se odpravili noter v galerijo, kjer imajo predstavljeno moderno umetnost. Predstavitev galerije je bila zelo zanimiva, vendar pa sama ne razumem te moderne umetnosti, tako, da so mi bile ene stvari še kako čudne in nerazumljive. A vendar je zanimivo, kaj lahko človek izdela ali si izmisli in to nato postane umetnost. Najbolj mi je bil všeč strop, ki je narisan kot oblaki, umetnik je zbiral svetlobo in jo nato popršil po stropu. Druga zanimiva stvar mi je bila sivo prebarvan avto, trčen od nesreče. Ker pa smo toliko časa hodili in stali mi je vmes enkrat postalo resno slabo, ampak v galeriji pač ne smemo piti. V bistvu sem nato komaj čakala, da pridem na zrak. Spodaj v galeriji pa imajo še prodajalno, kjer prodajajo zelo zanimive reči, recimo kako iz kroglice papirja nastane brisačka, vaze iz plastike, razne vzorce, semena,... Tu sem kupila semena zelišč in cvetja za bodočo taščo. Zelišča celo rastejo, medtem, ko so cvetje verjetno pojedli ptiči. Zvečer smo imeli še predavanja in sicer na temo dvojne diagnoze. Predavanje je bilo udi za druge študente, tako da je bilo treba pozorno poslušati in slediti pogovorom. Pa vendar je bilo predavanje zelo zanimivo, fleksibilno, poučno. Vendar je ura in pol veliko premalo za podeljevanje znanja o dvojnih diagnozah. A za nas je bilo dovolj, saj smo bile že utrujene in po celem dnevu je težko slediti predavanju v angleščini. Po predavanju so se tri kolegice odpravile na tekmo Twinsov, druge pa smo odšle počivat v sobe in pa na internet. Sama nisem imela veliko volje do tekme, saj mi je že zmanjkovalo energije.
Imajo pa tudi velik rastlinjak, kjer je polno rož, na sredini pa je velika steklena riba, ki se razprostira nad majhnim bazenčkom. Nato pa smo se odpravili noter v galerijo, kjer imajo predstavljeno moderno umetnost. Predstavitev galerije je bila zelo zanimiva, vendar pa sama ne razumem te moderne umetnosti, tako, da so mi bile ene stvari še kako čudne in nerazumljive. A vendar je zanimivo, kaj lahko človek izdela ali si izmisli in to nato postane umetnost. Najbolj mi je bil všeč strop, ki je narisan kot oblaki, umetnik je zbiral svetlobo in jo nato popršil po stropu. Druga zanimiva stvar mi je bila sivo prebarvan avto, trčen od nesreče. Ker pa smo toliko časa hodili in stali mi je vmes enkrat postalo resno slabo, ampak v galeriji pač ne smemo piti. V bistvu sem nato komaj čakala, da pridem na zrak. Spodaj v galeriji pa imajo še prodajalno, kjer prodajajo zelo zanimive reči, recimo kako iz kroglice papirja nastane brisačka, vaze iz plastike, razne vzorce, semena,... Tu sem kupila semena zelišč in cvetja za bodočo taščo. Zelišča celo rastejo, medtem, ko so cvetje verjetno pojedli ptiči. Zvečer smo imeli še predavanja in sicer na temo dvojne diagnoze. Predavanje je bilo udi za druge študente, tako da je bilo treba pozorno poslušati in slediti pogovorom. Pa vendar je bilo predavanje zelo zanimivo, fleksibilno, poučno. Vendar je ura in pol veliko premalo za podeljevanje znanja o dvojnih diagnozah. A za nas je bilo dovolj, saj smo bile že utrujene in po celem dnevu je težko slediti predavanju v angleščini. Po predavanju so se tri kolegice odpravile na tekmo Twinsov, druge pa smo odšle počivat v sobe in pa na internet. Sama nisem imela veliko volje do tekme, saj mi je že zmanjkovalo energije. Za soboto je bilo na urniku napisano, da imamo fraj cel dan do večera, pa so nam v petek povedali, da bomo imeli evalvacijo ob 11h. Tako da so se nam malce podr
li načrti za Mall of America. Sama sem bila zato izjemno slabe volje, saj sem ves čas čakala, da bom lahko celo soboto kupovala darila za druge in zase, saj do takrat nisem nakupila skoraj nič. In tako smo morali najprej na evalvacijo, ki je trajala dobro uro. Nato pa smo se po hitrem postopku odpravile na postajo in v Mall. Imele smo natančno 4h časa, sama sem jih porabila za letanje iz trgovine v trgovino. Drugače nisem kakšna nora nakupovalka, a tukaj je bilo potrebno obdelati veliko trgovin. Rabim čas, da se odločim kaj bom komu prinesla, kaj mi je všeč in kaj ne. Tako, da sem cele 4 ure letala sem in tja, in sreči našla vse za moje najbližje, samo zase si nisem mogla vzeti časa. Šele, ko smo se vračale domov sem začutila bolečine v nogah in pa utrujenost, prej za to ni bilo časa. Zvečer pa je bila na vrsti poslovilna zabava v Kafe 421. Vzdušje je bilo prijetno, bilo nas je veliko in hrana je bila dobra. Vsaj tisto kar sem naročila jaz. Kot predjed smo dobili solato s prelivom, nato sem si izbrala lososa in za sladico neko zadevo podobno kot puding. Še posebej dobre so bile sladice. Nato je sledilo podeljevanje daril. Sami smo nekaj daril prinesli iz Slovenije, pa tudi oni so nas presenetili s svojimi, res lepimi darili. Tako sem dobila mini baseball kij, ki se 
bo podal k moji žogici, havajske rožice, omako ter recept za domačo izdelavo omake, gumijasto žogico, ki je doživela nesrečo med letom nazaj in počila. Na srečo sem rešila druge stvari, ki so bile prelite s to snovjo. Tom pa mi je podaril knjigo Lady Slipper, indijanska zgodba o nastanku le občutljive cvetlice. To pa zato, ker sem mu lani pripovedovala naše zgodbe (Kekec, Kralj Matjaž) in mu napisala recept za golaž, ki mu je bil tako všeč. Kmalu pa je bilo večera konec. Vendar se je kasneje večina od nas odpravila v bližnji lokal na pijačo. Ko bi vsaj pri nas imeli take jubokse, da bi lahko izbirali glasbo. In tako je bil dan okoli.
li načrti za Mall of America. Sama sem bila zato izjemno slabe volje, saj sem ves čas čakala, da bom lahko celo soboto kupovala darila za druge in zase, saj do takrat nisem nakupila skoraj nič. In tako smo morali najprej na evalvacijo, ki je trajala dobro uro. Nato pa smo se po hitrem postopku odpravile na postajo in v Mall. Imele smo natančno 4h časa, sama sem jih porabila za letanje iz trgovine v trgovino. Drugače nisem kakšna nora nakupovalka, a tukaj je bilo potrebno obdelati veliko trgovin. Rabim čas, da se odločim kaj bom komu prinesla, kaj mi je všeč in kaj ne. Tako, da sem cele 4 ure letala sem in tja, in sreči našla vse za moje najbližje, samo zase si nisem mogla vzeti časa. Šele, ko smo se vračale domov sem začutila bolečine v nogah in pa utrujenost, prej za to ni bilo časa. Zvečer pa je bila na vrsti poslovilna zabava v Kafe 421. Vzdušje je bilo prijetno, bilo nas je veliko in hrana je bila dobra. Vsaj tisto kar sem naročila jaz. Kot predjed smo dobili solato s prelivom, nato sem si izbrala lososa in za sladico neko zadevo podobno kot puding. Še posebej dobre so bile sladice. Nato je sledilo podeljevanje daril. Sami smo nekaj daril prinesli iz Slovenije, pa tudi oni so nas presenetili s svojimi, res lepimi darili. Tako sem dobila mini baseball kij, ki se 
bo podal k moji žogici, havajske rožice, omako ter recept za domačo izdelavo omake, gumijasto žogico, ki je doživela nesrečo med letom nazaj in počila. Na srečo sem rešila druge stvari, ki so bile prelite s to snovjo. Tom pa mi je podaril knjigo Lady Slipper, indijanska zgodba o nastanku le občutljive cvetlice. To pa zato, ker sem mu lani pripovedovala naše zgodbe (Kekec, Kralj Matjaž) in mu napisala recept za golaž, ki mu je bil tako všeč. Kmalu pa je bilo večera konec. Vendar se je kasneje večina od nas odpravila v bližnji lokal na pijačo. Ko bi vsaj pri nas imeli take jubokse, da bi lahko izbirali glasbo. In tako je bil dan okoli.Že zjutraj pa je bilo treba vstati, spakirati, kar še ni bilo spakirano
in oditi proti letališču. Poslovili smo se in se vsi totalno natovorjeni spravili na letalo. Zaradi nakupovanja je bilo potrebno kupiti dodatne torbe in potovalke. Pot nazaj je bila krajša za uro ali dve, noč čez Atlantik pa nič kaj mirna, saj so vsake toliko časa bile turbolece. Prav tako niso delali ekrani, tako da nismo mogli gledati filmov, niti mape, kje smo. Na letališčih ni bilo problema, ker smo imele dovolj časa, prtljago pa čekirano do konca potovanja. In tako smo 22. zjutraj prispeli v Zagreb in se odpravili proti domu.Naslednji dan sem spala dobrih 14h od 10h zvečer pa do pol 13h naslednji dan. Zares je pasalo tako dobro trdno spati po dolgem času. Še nekaj dni sem rabila, da sem se privadila na nov čas, saj bi lahko cela jutra prespala, če se ne bi vrgla iz postelje.
In to je to, to je bilo moje 11 dnevno potovanje na drugo stran luže in nazaj, za kar sem menila, da ne bom nikoli doživela. Vedno se je mi je Amerika zgleda tako zelo daleč in tako zelo draga, pa vendar sem sprejela dobro ponudbo, ki me ni stala veliko denarja in ki mi je prinesla lepe, zares nepozabne spomine in prijatelje na drugi strani sveta.
Denarni izračun: skupaj s karto in denarjem, ki sem ga imela s seboj sem porabila slabih 1000€, kar je zelo malo, za takšno pot. Seveda se pozna, če ti ni potrebno plačati prenočišča.
Ni komentarjev:
Objavite komentar