Pohod na Kum 26.7.2009

Včeraj zvečer je beseda nanesla na to, kaj in kako pa jutri. In tako sva se s fantom na hitro odločila, da zjutraj kreneva proti Kumu. In ker že kar nekaj časa nisva bila pohodniško aktivna, sva se odločila za krajšo pot in sicer iz bližnje vasice Dobovec. Ker sem več let stanovala tam, poznam okoliške kraje, ampak verjeli ali ne, na Kum se še nisem nikoli odpravila. In tako sva parkirala avto na Dobovcu in se peš odpravila proti vrhu. Že na začetku sva imela nekaj težav z izbiranjem poti, saj je pot izjemno slabo označena. Tako sva večji del poti prehodila po cesti. Prav tako je otežena hoja čez travnike, ker so ti napol pokošeni. Pa vseeno. Dan je bil lep, sonce je sijalo in bilo prav prijetno toplo. In nakar prispeva do Lontovža. Ker še nisva bila utrujena sva se odpravila kar naprej, še tistih nekaj 200m višinske razlike. Po gozdni poti sva nadaljevala pot in kmalu bila tik pod vrhom. Že sva zagledala stolp in nato še Sv. Nežo. In nato se je pred nama odprl pogled na Slovenijo. In tako spoznaš kako majhna je tale naša deželica. Samo na en manjši hrib sredi državice in že se ti pogled odpre na večji del Slovenije. Zaradi lepega vreme je bilo moč videti vse pomembnejše vrhove in prav zato je bila tablica z zemljevidom stalno zasedena. Tako, da sva se s fantom orientirala po svoje, prav tako pa preko poslušanja drugih ljudi. Sonce je prijetno grelo in prav pasali so sendvič ter pa velike količine vode. Nato sva si vzela še nekaj časa za poslikati okolico in razgled, nato pa pot nazaj. Prav občudujem kolesarje, ki prav od vznožja gore napenjajo vse mišice. Sama si niti ne predstavljam, da bi s kolesom rinila v takšen breg, saj je na začetku, še v Trbovljah, vzpon zelo strm. Pa vendar je stvar zelo zdrava. Tako da, priporočam pohod na Kum, za tiste manj pogumne, kot jaz, seveda iz Dobovca, kjer se za pot porabi dobra ura, malo več, za vse tiste bolj pogumne pa vzpon iz Trbovelj ali Hrastnika. Čeprav naj bi bil vzpon iz Hrastnika lepši in manj strm. Vendar pa izberite dobro vreme, sonce, nebo, ki so ga sprali oblaki, da bo razgled še toliko lepši.

In tako je minil moj del dneva, ta drugi del pa izkoriščam za uživanje, počivanje in pa pisanje. Ni lepšega kot rekreativno dopoldne, da si lahko potem še celi dan poln energije in elana.