Zadnje čase predelujem temo spola, razlike med moškimi in ženskami. Ob vsem tem branju se mi poraja toliko novih vprašanj, toliko kritik, da jih moram nekam zliti. Če pogledam sedanjost in stanje kakršno je sedaj, se zavem, da to kar je nam ženskam trenutno dano, ni bilo poslano od boga ali samoumevno, kot pa je danes. Za vse to so se ženske morale močno boriti. Ženske so bile nekdaj čisto drugače razumljene kot danes. Predvsem so se pojmovanja okoli njih nanašala na telo, na biološko sestavo in naravo telesa. To, da imajo ženske mesečno perilo, da so noseče, da rojevajo in da pridejo v menopavzo, naj bi bila velika ovira za njihov razum in telesno aktivnost. Predvsem se je takšno mišljenje razvijalo in razširjalo v srednjem veku, največ med srednjim slojem. In kako drugače kot tako, da je imela veliko vlogo pri tem Cerkev. Kot ponavadi je imela krščanska miselnost vpliv na vsakdanje življenje žensk in moških. Pri tem pa je pomembno, da je bila ženska zapostavljena, bila je drugovrstna, nekako bi lahko rekli kot umazana. To se čuti še sedaj, ko Cerkev ne priznava, da bi Jezus lahko imel ženo ali ljubimko in ko poveličuje čisto, nedolžno Marijo, Jezusovo mati, ki je spočela otroka z bogom in ji za to ni bilo potrebno t.i. nečistovanje z moškim. Ženska, ki je imela ljubimce je bila preganjana več stoletij, pa tudi sedaj je označena z negativnimi nalepkami (kurba, vlačuga in podobno). Medtem ko imajo moški na tem področju veliko večjo svobodo, seks z neznankami ali prodajalkami ljubezni ni bil zanje nič posebnega, nič slabega in tako je tudi danes. Sicer se stvari malce spreminjajo, a predvsem ima moški, ki je ženskar slab zgled pri ženskah in ne tako pri svojih vrstnikih moških. Vedno se govori o tem koliko žensk je dobil moški, ne pa o tem koliko jih je imela ženska, saj je ženska nekako predpostavljena kot predmet, kot lastnina, ki jo je nekdo pridobil, izrabil in dal naprej. Veliko večji greh je bil, če je žena prevarala svojega moža, pa ne glede na vzrok, ki je vodil do tega. Moški, ki je prevaral žensko jo je verjetno zato, ker mu žena ni mogla nuditi tega kar je potreboval. Nikoli pa ni obratno, in predpostavlja se, da pa spolne želje žensk niso tako veliko oz. tako pomembne, kot so moške. In pri tem je zanimivo to, da so žensko vedno povezovali z nečin naravnim, moškega pa z kulturo, razumom in podobnim. A kako potemtakem lahko to trditev potrdimo, ko pa je spolna sla oz. želja, nagon nekaj najbolj naravnega pri človeku, in je bila vsemu navkljub značilna prav samo za moške. Moški so tisti, ki morajo zadovoljiti svoj spolni nagon, ženske pa le tiste, ki morajo to svojemu možu omogočiti. Pa čeprav naj bi one bile toliko bolj povezane z naravo. Vendar pa verjetno avtorji te teorije niso mislili v to smer in so se nanašali samo na nosečnost žensk in vzgajanje otrok, ki naj bi žensko bolj približala naravi kot moške. Moški, kot neko razumno, družbeno bitje, pa je bilo tako pomembno in posebno, da je to postalo norma, ki je ženske ne bodo nikoli dosegle. Ženske niso mogle biti tako pametne, saj so bile za kaj takega preveč čustvene, niso mogle opravljati moška dela, saj so biel preveč šibke in krhke za kaj takega, niso mogle sklepati poslov, ker so se spoznale samo na vzgajanje otrok in gospodinjska dela. In zakaj? Ker niso nikoli imele možnosti izkusiti kaj drugega kot le kuhanje, pletenje, presajanje rož, vzgajanje otrok in rojevanje. Moške pa se je že od rojstva spodbujala k intelektualnosti, k razvijanju smisla za posel, k izobrazbi in k moči. Potemtakem bi ženske, če bi imele možnost izobrazbe in razvijanja telesne moči, lahko konkurirale moški. A bi lahko? Če pogledamo na sedanjost lahko vidimo, da smo se ženske dodobra približale temu, kar je bilo še dobro stoletje tako oddaljeno. Lahko hodimo v šole, se izobražujemo, telovadimo in se telesno izpopolnjujemo, nismo več samo stroji za rojevanje in vzgajanje otrok in celo znamo delati elektronska, strojna in druga t.i. moška opravila. Vseeno pa smo še vedno nekako omejene v tem svojem delovanju, saj še nimamo dovolj možnosti in pravic, da bi bile povsem enakopravne moškim. A o tem drugič. Torej, vsak se lahko razvija tako kot mu je dano. Če je ženski v mladosti dana izobrazba in spodbuda v tej smeri, zna biti precej bolj izobražena in razgledana kot moški, ki ga k izobrazbi niso tako spodbujali. In kje je zdaj to, da so moški razumni, ženske pa čustvene? Izgubi se v naši kulturi, v našem družbenem razvoju, ki se dogaja zadnja desetletja. S tem, ko so ženskam dovolili hoditi v šole in so te pokazale uspeh na tem področju, smo lahko videli, da je to kar zmoremo predvsem odvisno od tega kakšno okolje in kulturo smo imeli okoli nas, da nas je k temu spodbudila in ne to ali smo ženske ali moški in kako fizično izgledamo. Če bi z majhnimi dečki delali tako kot so včasih z majhnimi deklicami, torej, bi jim govorili naj se lepo obnašajo, ne bi smeli skakati okoli, ker se to ne bi spodbudilo, ne bi jih vpisovali v šole, ker jo ne bi potrebovali in učili bi jih vzgajati otroke in skrbeti zanje, kot da je to najpomembnejše opravilo, bi verjetno bili prav tako, kot so bile deklice tiste čase, pasivni, čustveni, mirni, podrejeni deklicam in neverjetno dobri očetje, vendar pa ne bi znali brati in pisati ali pa slabo. Torej, kaj nas določa? Biologija ali družba? Sama na podlagi vsega prebranega in razvijanja lastnega stališča menim, da družba. Mislim, da me nikakor ne ovira moja biološka sestava telesa pri tem kaj zmorem in kaj ne. Če bi hotela bi lahko prav tako delala v gradbeništvu in bila fizično močna, če bi pač imela potrebo po tem. Ali pa bi vozila tovornjak. In mislim, da mora, tako kot jaz, tudi moški imeti čustva in jih znati izraziti, saj je to močno pomembno za dober medsebojni odnos. Kajti vsi smo ljudje, lahko smo fizično močni ali šibki, lahko izrazimo čustva ali ne, vendar imamo tako moč kot tudi čustva, na nas pa je kako bomo z njimi ravnali in jih uporabljali.
Več pa naslednjič, ko se bom bolj dotaknila feminističnih vidikov gledanja na spol...
Pozabila si omeniti da ženske se nikoli niso bojevale v vojnah, da ko poteka kakršnokoli reševanje da imajo ženske in otroci prednost, da vsa težja fizična dela ženske ne opravljate, nikoli niste recimo orale na njivi, lovile živali po gozdu, gradile hiše,...
OdgovoriIzbrišiPa tudi ko se gradi en kup nove infrastrukture v mojem koncu, nikjer ne vidim kako žensko ki bi upravljala kamjon, bager, držala za lopato ali pa bila delovodja...
Ne vem kaj ti je tako hudo. Saj moški so tudi označeni kot kurbirji in se v družbi nanje drugače gleda, kot manjvredno. Kar se pa vere tiče je pa tko. Krščanstvo je največji fanatizem v zgodovini človeka. Dejstvo je da ni bolj izrojene in izprijene stvari kot je religija sama po sebi, krščanstvo še posebej.
Sicer pa... pritoževala bi se lahko če v krščanstvu sploh ženska omenjena ne bi bila. Tako pa obstaja en kup psalmov, molitev in tekstov posvečenih Mariji, ki pa je bila - ugani kaj - ŽENSKA!!
Da ne omenjam da so v srednjem veku na grmadah poleg čarovnic sežigali tudi ČAROVNIKE...
Saj ne morem verjeti kako si začela ozkogledno razmišljati... Pa socialna delavka??? Ti nisi za v socialni sektor, ker se obnašaš preveč enostransko in emocionalno.
Jz na svoje razmišljanje ne gledam tako ozkogledo kot se mogoče zdi tebi. Mogoče res ni toliko žensk, ki bi opravljale kamion, tovornjak, a vendar obstajajo. Pa tudi v zgodovini in še zdaj po nekaterih plemenih, ki niso tako zahodno naravnana, so ženske tiste, ki skrbijo za hrano v hiši, lovijo živali v gozdu in so moški tisti, ki so bolj pasivni in ki bolj skrbijo za otroke.
OdgovoriIzbrišiMoje mišljenje ne gre toliko v smeri, da smo ženske sedaj manjvredne, ampak da se je v zgodovini pojmovanje ženske usmerjalo samo k tem, da ona rodi in vzgaja otroke, da je čustvena in nerazumna in da se ti miti v današnji družbi počasi razbijajo in spreminjajo tako, da počasi niti ne bo več toliko razlik med moškimi in ženskami.
Glede krščanstva pa, saj sem omenila, da je veliko napisanega o Mariji, ki pa je bila predstavljena kot čista ženska, ker vse druge pa kao niso bile. Tko je bila recimo Marija Magdalena označena kot prostitutka, kar mogoče sploh ni bila. Drugače pa je poanta teme o krščanstvu ta, kako je to vplivalo na dojemanje sveta v preteklosti, še posebej od srednjega veka dalje, ko se je krščanstvo zelo razmahnilo.
Mislim, da nisem enostranska, da znam pogledat obe strani. Tako ne trdim, da so moški tisti, ki so krivi za vse razlike, ampak v bistvu družba nasploh, ki se je usmerjala tako kot se pač je, glede na preteklost in tradicijo, ki je bila značilna za določeno obdobje. Niti ne trdim, da moški fizično niste bolj močnejši, seveda ste, vendar lahko ob pravi vadbi in načinu življenja tudi ženska postane dovolj močna, da bo dvigovala težke stvari, ampak tega ni toliko. Še eno stvar ki bi bila lahko pri tem je ta, da je mogoče ženska pasivnost skozi vso zgodovino pripeljala žensko do tega, da ne dela tako težkih del kot moški. Mogoče se na začetku razvoja človeka moški in ženska sploh nista toliko razlikovala, saj sta oba morala poskrbeti za svoje preživetje.
Emocionalno pa je tkole...glede na to, da pišem poleg prebranih dejstev in teorij tudi moja lastna razmišljala, so ta vsekakor emocionalna in prepletena z mojim doživljanjem. Seveda se pa pri delu distanciram od mojega doživljanja in se usmerim k doživljanju tistega s katerim delam in potem sprejmem tisto njegovo resničnost in pogled na svet in ne obsojam zaradi določenih zadev, ki se mi recimo v privat življenju ne bi zdele OK, ker pač kar jaz mislim, ne more biti vedno prav in dobro, ampak so še druge variante. Tko da mislim, da ne bi bla slaba socialna delavka, kaj pa še bo bo pa tako prinesla prihodnost.
Vseeno pa hvala za komentar, ga bom vzela za vednost.
Vedi da te nikakor ne degradiram ali podcenjujem tvoje sposobnosti, nikakor ne. Samo ne vem kako boš kot socialna delavka ostala emocionalno nepristranska in v službi brez čustev. Ne vem kaj boš naredila če boš recimo delala na zavodu za zaposlovanje, pa če bo prišla k tebi ženska (ali moški - tu spol ni važen) in te prosila če bi lahko malo "prikorjila" pogoje za denarno nadomestilo zaradi izgube službe, zato ker ima ta oseba doma 3 šolo-obvezne otroke, moža pa invalidsko upokojenega in nimajo več kot 200€ mesečnega dohodka, pa še živijo v podnajemniškem stanovanju. Zanima me kako boš odreagirala. Ali ji boš šla "na roko" in s tem kršila predpis(e) ali jo boš hladno pogledala v oči pa ji rekla da pravila so pravila in ne smeš delat izjeme.
OdgovoriIzbrišiNisi si lahkega študija izbrala, poklic pa bo kjerkoli boš delala zelo težak, saj ljudje ki so kakorkoli omejeni (tako s materialno, kot telesno ali kako drugače), poudarjajo svoj položaj in želijo, (če že ne zahtevajo) določeno pravico ali pomoč.
O tega se pa zavedam. Že tekom študija sem spoznala kako teče to delo. Glede prikrojitve pogojev bom rekla tako, seveda se bom potrudila, da bo ženska oz. družina dobila čim več kar lahko, vendar pa je težko obiti neke procedure in dokazati nasprotno kakor pa piše na bančnih izpiskih. Se mi zdi pa rešitev v tem, da lahko človeku predstaviš vse možnosti rešitvi, ki jih v dani situaciji vidiš, itak pol sam izbere kaj bi rad. Recimo ne gre smao za denarno pomoč, ampak gre tudi za druge ugodnosti, ki jih imajo socialno ranljivejše družine in za katere sploh ne vedo.
OdgovoriIzbrišiNo, nisem točno mislila brez čustev, ampak da bom drugače razmišljala kot v privatnem življenju in bom dala strokovnosti več poudarka. Naša strokovnost pa nas ne uči, da smo hladni in brez čustev ampak, da se vživimo v položaj človeka in ga poskušamo razumet iz njihovega stališča, ne našega. V tem je poanta dela socialnega delavca, kakršen bi moral biti. No, vsaj tako jaz razumem vse kar sem se naučila.