Dan žena

Razmišljam kakšen je še sploh pomen praznika ob dnevu žena. Če pogledamo zgodovino Dneva žena na Wikipediji je zapisano nekako takole: dan žena je mednarodni praznik žensk...Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Prvič so praznik praznovali 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, na 19. marec. V Sloveniji pa so ga takrat praznovali v Trbovljah. In ne morem mimo tega, da ne bi omenila, da sem na to ponosna. Kot rojena Trboveljčanka sem ponosna, da so se začeli zavedati pravic žensk, prav v mojem kraju. Čeprav je verjetno vprašljivo kolikšen pomen je imel Dan žena takrat, pa vseeno. V mojem kraju se je začelo. Vsaj za Slovenijo. Kljub temu, da smo številni Slovenci, Jugoslovani praznovali ta praznik, pa je ženska dobila volilno pravico šele leta 1945, in šele 1989 je začel delovati prvi sos telefon za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtve nasilja. To nas opozori na to, kako dolgotrajen je proces spreminjanja tako političnih kot tudi vsakdanjih pravic in življenja določene skupine, ki je bila zatirana. Prej so bile to ženske, ki so našle način za preboj in dokaz, da so lahko enakopravne, zdaj so to istospolno usmerjeni. Verjamem, da lahko vsakemu uspe z dovolj podpore. Pa se vrnimo na temo. Če je dan žena res praznik za enakopravnost žensk, pa to danes le malokdo omenja. Praznik jemljemo kot dan vseh žensk, brez da bi ga osmislili. Pač je to dan, na katerega bi morali moški še bolj izkazati svojo naklonjenost ženskam. Vse prevečkrat pa se to dogaja samo na takšne in podobne dneve in z eno ali kupom rožic, ki marsikateri ženski ne pomenijo nič posebnega, če ni zadaj posebnega sporočila. Če bi moški vsak dan s svojo žensko ravnal spoštljivo, kot z enakovredno partnerico v odnosu, se z njo pogovarjal in razreševal morebitne konflikte in seveda obratno, da bi vsak dan ženska tako počela z moškim, bi lahko bil vsak dan dan žena in dan moža. Vsak dan je lahko praznik, če si ga le ustvariš. Za to, da izkažeš pozornost svojemu bližnjemu, svojim prijateljem, ne potrebuješ posebnega dneva. In v vsem tem je čar. Če ženska dobi pozornost tudi v drugih dneh, bo vseeno cenila 8. marec, kot dan žena, čeprav mogoče ne bo nič kaj bolj poseben kot drugi dnevi. Če pa človek potrebuje poseben dan, da se spomni na drugo osebo, potem pa noben praznik nima posebnega pomena, ampak je le lažna farsa, ki pove, da bo naslednji dan vse enako kot prej, monotono, konfliktno in nesrečno... Pa praznujmo tako, da bomo imeli v zavesti to, da je lahko vsak dan paznik, tisti dan, ki pa uradno tudi je, pa lahko izkoristimo za to, da potrdimo vse kar imamo in se spomnimo na milijone žensk, ki tega nima.