četrtek, 18. marec 2010
Slabi dnevi
Utrujena sem. Brez volje in moči. Po več dneh razmišljanja, premlevanja stvari, ki so ostale nerešene, se je moje telo utrudilo. Ne samo telo, počutim se kot da sem cela odpovedala. Očitno je, da se je to zgodilo zaradi nedavnih dogodkov, ki so zmedli moji psiho in ponovno načeli staro temo, ki sem jo že nekaj časa nazaj vrgla v kot. Od nenehnega ramišljanja kaj storiti, kako storiti, ali sploh kaj storiti, se prišla do točke, ko imam vsega dovolj. Šla sem skozi različne faze, od presenečenja, razočaranja, premlevanja do jeze in žalosti. Danes pa mi je dovolj, ne zmorem več. Glavo želim odpeljati na oddih, se prepustiti toku in pozabiti kar se dogaja okrog mene, vsa za dan ali dva. Mi bo uspelo? Ne vem. Vem pa, da bi mi ta začasna rešitev mogoče pomagala, da bi stvari videla jasneje, saj jih trenutno ne morem. Ne vem kako naj reagiram, kaj naj storim in nihče mi tega ne more povedati, mi svetovati, saj moram poslušati le svoje srce in svoj razum. Oboje pa je trenutno zmedeno. Včasih pač ne prenesem vseh težav, ki se mi naprtijo, škoda je le, da zato trpi moja dobra volja in pa druga dela, ki jih moram početi, urediti. Pa venda, tako je, in kaj naj? Potrebujem počitek. Vem. Mogoče potrebujem nekoga, da mu vse povem, tako kot je, iskreno, brez pretvarjanja, daje vse idealno in da me ne boli in ne moti. Poskušam komu povedai, pa ostane pri banalnih zadevah, globlje ne morem. Trenutno ne, bom pa morala, saj je mogoče tam rešitev mojih težav. Mogoče bom le tako lahko znova našla mir. Poskusila bom, ko bom pripravljena. Upam da bo to razjasnilo položaj in mi pomagalo razumeti zakaj se dogaja kar se in zakaj so ljudje takšni kot so, ker trenutno ne razumem. Ne razumem njihovih dejanj, besed,...čeprav bi jih mogoče morala. Vem, da so na svetu različni ljudje, in skozi let sem spoznala njihove slabosti, ravnanja, ki se mi niti malo ne zdijo moralna, pa vseeno... Človek misli, da pa vse le ni tao črno kot se zdi, to večkrat pomislim, in vedno znova se opečem. Toliko je zlobe in nesreč okoli mene, da enostavno tega ne prenesem več. Spet drugič pa se počutim močno in popolnoma zmožno se boriti s tem svetom. Vendar danes ne, danes potrebujem odmor, odmor od vsega.
Oznake:
Moja razmišljanja
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar