Mladina trenutno zbira podpise za peticijo za prestrukturiranje vojske. Vse bi bilo prav, če ne bi zapisali že domnevne rešitve za problem vojakov, ki to ne bi več bili. 5000 vojakov naj bi se prekvalificirali v socialne delavce. In mnogi v tem ne vidijo problema, mnogi, ki jih stvar ne zadeva, ki enostavno nočejo vojske. Za njih je to prava rešitev, saj bi lahko ti vojaki kasneje pomagali starejšim, mladim,... Vendar. Tu je velik vendar. V Sloveniji imamo veliko socialnih delavcev, ki ta naziv potrjujejo z izobrazbo. Imamo visokošolske diplomirane socialne delavce in imamo nove generacije univerzitetnih socialnih delavcev. Ti smo se trudili 4 leta na faksu, da bomo dobili izobrazbo katera nam bo pomagala pri delu z ljudmi. Nismo socialni delavci le zaradi zdrave pameti, ki na bi bila rešitev in zdravilo vsega, ne, smo ljudje, ki smo študirali, se učili, izpopolnjevali naše znanje, da bomo lahko čim bolj pomagali ljudem, ki so v stiski in potrebujejo pomoč. In tega ne zmore vsak. Četudi večina misli, da zna pa vsa svetovati in pomagati sočloveku to ni res. Vsak nima empatije, ki bi mu pomagala se vživeti v problem drugega, vsak nima znanja, kako točno pomagati človeku, kako ga razumeti in kako mu ne svetovati. Mislite, da je svetovanje, dajanje nasvetov delo socialnega delavca in da vsi to znajo. Ja, vsak zna biti pameten za drugega in mu deliti nasvete kaj naj stori. Ne zna pa vsak oceniti položaja in skupaj, s soustvarjanjem priti do rešitve, ki bo ustrezna predvsem za človeka, ki mu pomagamo. Torej, ne dajemo nasvetov ampak le pomagamo, da človek sam pride do rešitve. Za laike, naj to pojasnim s primerom: znajdete se v stiski, vaš najboljši prijatelj vam skuša pomagati po svojih močeh, pove vam za neko možnost, ki bi jo lahko izkoristili v danem trenutku in bi lahko rešila vaše težave. To mogoče storite ali pa mogoče tudi ne. Zakaj ne? Zakaj ne bi tega storili, če pa je rešitev dobra, pametna? Zato, ker to ni rešitev, ki bi jo uporabili vi, ker to niste vi in ker to ni vaš način reševanja stiske. Socialni delavec pa bi s pogovorom skupaj z vami skušal priti do možne rešitve, ki bi vam bila blizu in ki bi jo zato tudi sprejeli. In zdaj mi lahko poveste, ali zna vsak dati nasvet? Da. Verjamem da. Ali zna vsak pomagati človeku tako, da ta sam najde rešitev? Ne. Ali zna vsak pomagati tako, da si bo človek pomagal sam? Ne. To je torej to. Vsak ne more biti socialni delavec, vsak nima teh kvalifikacij, niti znanja. Obstaja dovolj argumentov, ki govorijo v to smer, dovolj argumentov, da bi lahko začeli ceniti socialne delavce, ne pa da na njihova delovna mesta zaposlujete vse mogoče kadre, samo teh ne. In sedaj še ideja o tem, da bi vojaki bili socialni delavci. Vojak se je odločil za poklic vojaka, ne za poklic socialnega delavca. Ne morete človeka prisiliti, da bo zdaj vse življenje delal v Domu za ostarele. In če bi ga prisilili, ali bi delal dobro? Verjamem da ne, saj vsak, ki je prisiljen v neko delo, to ne opravlja s strastjo, veseljem, ki bi mu pomagalo pri boljšem delu, ampak s slabim počutjem, stresom in nevernostjo v to kar dela. kako bi bilo vam, če bi kar naenkrat rekli, da pa ne potrebujejo več določenega kadra, npr. učiteljev in da bi te prestrukturirali v strojne vede. Verjetno bi bili zelo zadovoljni, ali pač ne? Tu sem izpostavila dve dilemi, dilema o tem, da bi nekdo drug opravljal delo socialnega delavca in pa da bi vojak delal poklic, ki mu je bil vsiljen. Mislim, da ti dve točki povesta svoje. Če pa že rabimo socialne kadre, kar iz iskanja delovnih mest ni vidno, pa torej zaposlimo socialne delavce, ki so v veliki meri brezposelni ali pa delajo na drugih delavnih mestih, kot natakarji, delavci v tovarnah... Teh je veliko in ne vidim smisla, da bi v tem sektorju zaposlovali koga drugega kot socialnega delavca, glede na to, da je teh veliko brez služb. Primanjkuje pa zdravnikov...zakaj ne bi vojake prekvalificirali v zdravnike? Ker to pač ne morejo biti. A socialni delavci pa so lahko?
sreda, 24. marec 2010
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar