Norija

Prava norišnica. Resno sem začela razmišljati o praznikih in mislim, da se bom kmalu strinjala z mislijo moje mamice, da je najboljše sporočiti, da te do 3.1. ne bo in nimaš nobenih problemov. Ali pa ne. Verjetno sem si res sama kriva, da sem si v zadnjem tednu pred prazniki naložila toliko dela, ampak ponavadi ob krizi in pomanjkanju časa delujem dobro in naredim stvari, ki sem si jih zamislila. Zdaj pa mi ne gre vse po načrtih. Iskanje daril mi vedno vzame veliko časa, ker nočem kupiti brezosebna darila, letos pa sem si zadala še posebno nalogo. Odločila sem se, da bom nekaj daril izdelala sama in se tako odpravila v cvetličarno po material in doma ustvarjala. Ker sem si zamislila, da bi naredila lepo dekoracijo iz svečk sem kupila krožničke za podlago, svečke in dekoracijo v obliki cvetkov. In včeraj sem čaral z vsem tem, kar mi je prineslo veliko težav, saj vse stvari le ne gredo tako, kot si jih človek zamisli. In moram priznati, da mi je to vzelo kar nekaj potrpljenja in začela sem se spraševati zakaj ne morem biti kot drugi, ki na hitro kupijo neka darila in je to to. Ampak ne morem. Hočem se potruditi, dati srce v darilo, da bodo prejemniki veseli že zaradi tega. prav tako pa ne morem iz svoje kože, da ne bi ničesar kupila. Kar verjetno ne bi bilo narobe, se pa jaz ne bi dobro počutila. Poleg vsega tega skakanja okoli daril pa imam za nalogo še izvesti kvalitativno analizo za raziskovalni seminar. Rok za oddajo seminarja imam 4.1., kar ne bi bil problem, če bi zadevo popolnoma razumela. Toda uštela sem se. V tretjem letniku, ko smo obravnavali to analizo nisem imela težav, vse sem razumela in naredila, vendar sem očitno zadevo pozabila ali pa je iz teorije ne znam pretvoriti v svojo nalogo. Glede na to, da so prazniki bo pomoči bolj malo, sploh strokovne, si pa vseeno vzame čas kakšna moja kolegica in mi kaj svetuje. In hvaležna sem za to. Vendar ne vem kako mi bo stvar uspelo izpeljati v letošnjem letu, glede na to, da sem prišla do točke, ko ne znam naprej. In stvar potem stoji, ure pa se obračajo. Prav tako potrebujem vmes pavze, za razmišljanje o čem drugem, če ne je pritisk prevelik. In vse to za praznike. In potem se vprašam, kaj mi je bilo tega treba??? Vsa stvar se je tako zavlekla, da mi zdaj gori za petami. Pa se bom mogla znajti in vse urediti. Norije z darili bo danes konec, analiza pa se bo še vlekla vse do januarja in še nekaj dni dlje. Vendar sem si zdajle morala vzeti trenutek zase, da se izpišem, da ne držim vsega v sebi in da se umirim. Vendar takoj za tem me čaka že drugo delo in spet bomo tekli do novih ciljev naprej. Upam samo, da se bo vse izteklo tako kot sem pričakovala in kot potrebujem, da se.

Nova gripa-verjeti ali ne

Vse bolj se mi zdi nora vsa ta panika okoli gripe. Gripa gor, gripa dol. Po TV, po radiu, doma, od sosedov, od sodelavcev, od kolegov,... Vsak dan nove žrtve. Vsak dan poročila. Vse to se mi zdi odveč. Popolnoma brezvezno nategovanje naivnih ljudi. Vsak dna poročajo o kakšnem umrlem, zbolelim za novo gripo. Ali poročajo o umrlih zaradi sezonske gripe? Ali poročajo o umrlih zaradi AIDSA? Ne, le enkrat letno ob 1. decembru. Ali poročajo vsak dan o umrlih za rakom? Ne. pa vseeno lahko navedene bolezni doletijo skoraj vsakogar izmed nas, danes, jutri, nekoč ali nikdar. In potem so kar naenkrat pomembna razkužila za roke, ki jih lahko vidimo na vseh javnim mestih in tudi doma. Sama sem podlegla temu trendu, vendar le zaradi tega, ker sem večkrat na javnem kraju in si nimam možnosti umiti roke, pa pride ta zadeva prav. Vse to z maskami pa se mi zdi neumno. Prav hecno bi izgledalo, če bi vsi hodili okrog z maskami na obrazu zaradi gripe. Zakaj pa prejšnja leta nismo? Saj sezonska gripa letno pomori veliko ljudi, sploh kroničnih bolnikov. Prav polnijo nas s strahom. In potem nam ponujajo cepiva in pa zdravila. Tamiflu, ki so ga odkrili verjetno prej kot samo gripo, glede na to, da je bil takoj na trgu, predhodno preizkušen. In cepivo, ki so ga tudi baje dobro testirali in kmalu poslali vsepovsod naokrog in zdaj se vsi veselo cepijo. In če se ne, povedo, da je umrl kakšen, ki pa ni bil kronični bolnik. In pa še posebej poudarjajo naj se cepijo nosečnice. Kako? Nosečnice naj bi zelo pazile kakšna zdravila jedo, mogoče Lekadol, več pa ne, a cepijo pa se lahko? In potem naj še cepiš svojega majčkenega otroka? Mogoče res slišimo o kratkoročnih posledicah cepljenja, stranskih učinkih, ki se lahko pojavijo, dolgotrajne pa ne morejo dokazati, ker jih še ni. Priznam, da sem precej skeptična glede cepljenja in da se ne nameravam cepiti. Ne verjamem v stvari, ki so tako slabo dokazane in zrežirane tako kot bi radi ljudje na položajih. Verjamem, da posel farmacije cveti. Trikrat hura za tiste, ki so izumili Tamiflu ali pa cepivo, vemo, da uživajo bajne denarce in se mastijo, medtem, ko naše ljudi grabi panika in ne vedo kaj naj storijo. Odločiš se za eno stvar, ali verjameš in se cepiš, ali ne in se ne. Če zbolim, bom pač zbolela. Čeprav moja pljuča niso ravno zdrava, nimam straha pred gripo. Tudi navadno sem že preživela, pa pljučnico tudi. Nikoli se nisem cepila proti gripi, in večinoma vsako leto zbolim za virozo, prehladom, angino, le redko za gripo. Cepivo proti gripi pa ne pomaga za drugo našteto. Najbolj pa me od vsega fascinira to, da vsi svarijo pred gripo, zdravniki nam govorijo naj se cepimo, ko pa pride bolan človek s simptomi gripe k zdravniku pa mu rečejo, da naj doma počiva, mu predpišejo neke antibiotike in še grdo gledajo, ker je sploh prišel. Da ne govorim o tem, da te sploh ne testirajo ampak predvidevajo, da imaš gripo ali pa da je nimaš. Odgovor zdravnika se potem glasi takole: Verjetno je to gripa, ampak samo sezonska. Zakaj že? To ve samo tako, da ti pogleda v grlo in da mu poveš, da kuriš kot da bi preveč naložu v peč in da te boli glava. Lahko pa je samo viroza. In kaj naj bi si potem človek mislil? Da je panika okoli gripe pravilna ali ne? Po eni strani propagirajo po drugi pa so popolnoma ravnodušni, do takrat dokler ne rabiš raspiratorja. Takrat si celo vzamejo čas, da ti vzamejo kri in jo testirajo. Saj ne rečem, da bi morali vedno testirati, ampak način, kako ti povedo kaj imaš oz. kaj mogoče imaš, ali kaj bi lahko imel. Zgubiš zaupanje v zdravnike, v celotno zdravstvo. In če ni resnično nuje je najbolje, da si kar doma in piješ čaj, ter si s tabletami lajšaš bolečine in znižuješ vročino. Ampak potem pa je spet lahko vse narobe, ker greš prepozno k zdravniku, ko se stvar že preveč razvije. In smo spet tam. Kdaj delati paniko in kdaj ne? Mogoče sem preveč filozofirala, ampak kaj drugega mi pri tej temi ne ostane, saj je tako zmedeno in čudno vse skupaj, da lahko samo predvidevamo in zavzamemo neko stališče katero nam je bližje in upamo, da je pravo.