Vsak se je že kdaj znašel v konfliktnem položaju. Konflikti so sestavni del našega življenja, tako, da se moramo naučiti živeti z njimi. Umikanje konfliktom ni rešitev, strah pred njimi pa ni vedno upravičena, saj lahko v situaciji, ki je konfliktna, razrešimo stvari. Med dvema ali več osebami pride večkrat do konfliktov, predvsem zaradi različnih mnenj. In to ni nič napačnega. Znati moramo samo ravnati z njimi.
Najprej se je potrebno vprašati kako nam je, ko je nekdo drug začel nek konflikt. Kaj takrat občutimo, kako reagiramo in zakaj? Potrebno se je poglobiti v tisto situacijo in jo poskušati razumeti, razumeti sočloveka s katerim imamo konflikt.
Seveda pa je situacija čisto drugačna, če smo mi tisti, ki zanetimo konflikt. Vsakemu se je že kdaj zgodilo, da je imel slab dan, ali mogoče kakšne fizične bolečine in je potem svojo jezo stresel na nič hudega slutečega znanca. Ali pa je mogoče prenesel neko konfliktno situacijo z nekom v nek drug odnos. Zakaj to počnemo? Kako se počutimo, ko smo slabe volje in uvidimo, da smo mi zanetili nek prepir ali da smo konfliktno reagirali? In kaj bi lahko storili, da ne bi bilo tako? Tu pa je potreben predvsem vpogled vase, v svoje ravnanje, v svoj jaz in svoja občutenja. Kar je lahko ponavadi težko, predvsem, če smo precej napeti. Pa vendar, možno je.
Ne glede na to, kdo začne konflikt mora biti temeljni cilj tega, da konflikt rešimo. Zakaj? Ker če ostanejo nerazrešeni se vedno znova v spominih vračamo k njim in pogrevamo stvari, zamere ostanejo, mogoče izgubimo prijatelja. Tudi to se dogaja, kadar nismo razrešili konflikta. Če pa konflikt razrešimo obrnemo nov list in gremo naprej. Kaj pa če nismo? Stvari v preteklosti ne moremo spreminjati, ne dogodkov, ne oseb. Lahko pa se k neki situaciji vrnemo nazaj le toliko, da nanjo pogledamo s tega vidika, kako bi lahko bolje ravnal. Da se iz tega nekaj pozitivnega naučimo. Ker konflikt je že zdavnaj mimo, le v naših glavah lahko še obstaja. Stvari pa se vmes spremenijo, tudi osebe, zato je potrebno gledati na to, kakšna je tista oseba, s katero si imel konflikt, sedaj. Verjetno ni več ista, mogoče ne reagira več tako kot je leta nazaj, mogoče imata sedaj dober odnos, ali pa bi ga lahko imela. Potreben je pogled v danes, v sedanjost, ne izgubljajmo časa s slabimi mislimi iz preteklosti, ker to ne vodi nikamor, razen v slabo voljo, ki jo občutimo danes, jutri in vsak dan naprej, čeprav spremeniti ne moremo nič kar se je takrat dogajalo. Moramo stopiti korak naprej. Jutri je nov dan in jaz sem drugačen. Sedaj vemo kako bi ravnali v določeni situaciji, v kateri prej nismo znali, in mogoče je enak tudi naš sogovornik.
Pozorno prisluhni sogovorniku – včasih je potrebno biti potrpežljiv in počakati, da nam oseba razloži situacijo iz svoje perspektive (debata)
Zdaj pa k strategijam reševanja konfliktov, spodaj je omenjenih 9 strategij povzetih po knjigi 50 dejavnosti za razvijanje čustvene inteligence:
Pojasni svoj položaj, ne da bi koga obtoževal – če imaš možnost predstaviš svojo plat zgodbe (seveda, če sogovornik upošteva prvo pravilo). Pri tem uporabljaj JAZ sporočil (o katerih se bomo še pogovarjali), ki povedo, kako se ti počutiš, brez obtoževanja drugega.
Vzemi si čas za hlajenje strasti – pomeni, da si vzameš premor, če vidiš, da so čustva preveč nabita in bi to lahko peljalo do hujšega konflikta. Osebi se raje umakneš in poveš, da se bosta pogovorila kasneje.
Skupaj rešite problem in ustvarite položaj zmagaš-zmagam – gre za to, da oba zmagata ali pa da sploh ni zmagovalca. Gre za iskanje skupnih rešitev, za kar potrebujemo čas, prostor, željo obeh po razrešitvi konflikta in veliko prilagajanj z obeh strani.
Bodi pripravljen skleniti kompromis – kar sem že omenila prej, kompromisi, ki ustrezajo obema osebama, do katerih pridemo s skupnim iskanjem rešitev.
Reci, da ti je žal – sploh, če ugotoviš ali vidiš, da si ti kriv za nastanek konflikta. Pri tem je pomembno, da na situacijo pogledamo iz druge perspektive, da pogledamo na svojo vlogo v tem konfliktu. Pri tem lahko včasih uvidimo, da smo mi krivec za konflikt. Ta »žal mi je« mora biti rečen iskreno in ne samo iz nuje.
Uporabi humor, če ga situacija dopušča – uporabimo za sprostitev napetosti, vendar le v situaciji, ko vemo, da bo sogovornik razumel naš humor, saj lahko drugače le poslabšamo položaj.
Prosi za pomoč, kadar jo potrebuješ – da pri reševanju pomaga nekdo tretji, ki ima drugačen pogled na problem, če dva sama ne moreta rešiti težave oz. problema. Takšna pomoč je vedno dobrodošla, kadar vidimo, da sami ne znamo naprej in ko konflikti ostajajo nerazrešeni.
Če je potrebno, se umakni – gre za odmik od zelo hude konfliktne situacije (fizično nasilje) in ne vidimo drugega izhoda. Ne spuščamo se še mi v nasilje, ampak se raje umaknimo. Mogoče skušamo konflikt rešiti kdaj drugič, odvisno od situacije in osebe, ki je konflikt začela.
Najprej se je potrebno vprašati kako nam je, ko je nekdo drug začel nek konflikt. Kaj takrat občutimo, kako reagiramo in zakaj? Potrebno se je poglobiti v tisto situacijo in jo poskušati razumeti, razumeti sočloveka s katerim imamo konflikt.
Seveda pa je situacija čisto drugačna, če smo mi tisti, ki zanetimo konflikt. Vsakemu se je že kdaj zgodilo, da je imel slab dan, ali mogoče kakšne fizične bolečine in je potem svojo jezo stresel na nič hudega slutečega znanca. Ali pa je mogoče prenesel neko konfliktno situacijo z nekom v nek drug odnos. Zakaj to počnemo? Kako se počutimo, ko smo slabe volje in uvidimo, da smo mi zanetili nek prepir ali da smo konfliktno reagirali? In kaj bi lahko storili, da ne bi bilo tako? Tu pa je potreben predvsem vpogled vase, v svoje ravnanje, v svoj jaz in svoja občutenja. Kar je lahko ponavadi težko, predvsem, če smo precej napeti. Pa vendar, možno je.
Ne glede na to, kdo začne konflikt mora biti temeljni cilj tega, da konflikt rešimo. Zakaj? Ker če ostanejo nerazrešeni se vedno znova v spominih vračamo k njim in pogrevamo stvari, zamere ostanejo, mogoče izgubimo prijatelja. Tudi to se dogaja, kadar nismo razrešili konflikta. Če pa konflikt razrešimo obrnemo nov list in gremo naprej. Kaj pa če nismo? Stvari v preteklosti ne moremo spreminjati, ne dogodkov, ne oseb. Lahko pa se k neki situaciji vrnemo nazaj le toliko, da nanjo pogledamo s tega vidika, kako bi lahko bolje ravnal. Da se iz tega nekaj pozitivnega naučimo. Ker konflikt je že zdavnaj mimo, le v naših glavah lahko še obstaja. Stvari pa se vmes spremenijo, tudi osebe, zato je potrebno gledati na to, kakšna je tista oseba, s katero si imel konflikt, sedaj. Verjetno ni več ista, mogoče ne reagira več tako kot je leta nazaj, mogoče imata sedaj dober odnos, ali pa bi ga lahko imela. Potreben je pogled v danes, v sedanjost, ne izgubljajmo časa s slabimi mislimi iz preteklosti, ker to ne vodi nikamor, razen v slabo voljo, ki jo občutimo danes, jutri in vsak dan naprej, čeprav spremeniti ne moremo nič kar se je takrat dogajalo. Moramo stopiti korak naprej. Jutri je nov dan in jaz sem drugačen. Sedaj vemo kako bi ravnali v določeni situaciji, v kateri prej nismo znali, in mogoče je enak tudi naš sogovornik.
Pozorno prisluhni sogovorniku – včasih je potrebno biti potrpežljiv in počakati, da nam oseba razloži situacijo iz svoje perspektive (debata)
Zdaj pa k strategijam reševanja konfliktov, spodaj je omenjenih 9 strategij povzetih po knjigi 50 dejavnosti za razvijanje čustvene inteligence:
Pojasni svoj položaj, ne da bi koga obtoževal – če imaš možnost predstaviš svojo plat zgodbe (seveda, če sogovornik upošteva prvo pravilo). Pri tem uporabljaj JAZ sporočil (o katerih se bomo še pogovarjali), ki povedo, kako se ti počutiš, brez obtoževanja drugega.
Vzemi si čas za hlajenje strasti – pomeni, da si vzameš premor, če vidiš, da so čustva preveč nabita in bi to lahko peljalo do hujšega konflikta. Osebi se raje umakneš in poveš, da se bosta pogovorila kasneje.
Skupaj rešite problem in ustvarite položaj zmagaš-zmagam – gre za to, da oba zmagata ali pa da sploh ni zmagovalca. Gre za iskanje skupnih rešitev, za kar potrebujemo čas, prostor, željo obeh po razrešitvi konflikta in veliko prilagajanj z obeh strani.
Bodi pripravljen skleniti kompromis – kar sem že omenila prej, kompromisi, ki ustrezajo obema osebama, do katerih pridemo s skupnim iskanjem rešitev.
Reci, da ti je žal – sploh, če ugotoviš ali vidiš, da si ti kriv za nastanek konflikta. Pri tem je pomembno, da na situacijo pogledamo iz druge perspektive, da pogledamo na svojo vlogo v tem konfliktu. Pri tem lahko včasih uvidimo, da smo mi krivec za konflikt. Ta »žal mi je« mora biti rečen iskreno in ne samo iz nuje.
Uporabi humor, če ga situacija dopušča – uporabimo za sprostitev napetosti, vendar le v situaciji, ko vemo, da bo sogovornik razumel naš humor, saj lahko drugače le poslabšamo položaj.
Prosi za pomoč, kadar jo potrebuješ – da pri reševanju pomaga nekdo tretji, ki ima drugačen pogled na problem, če dva sama ne moreta rešiti težave oz. problema. Takšna pomoč je vedno dobrodošla, kadar vidimo, da sami ne znamo naprej in ko konflikti ostajajo nerazrešeni.
Če je potrebno, se umakni – gre za odmik od zelo hude konfliktne situacije (fizično nasilje) in ne vidimo drugega izhoda. Ne spuščamo se še mi v nasilje, ampak se raje umaknimo. Mogoče skušamo konflikt rešiti kdaj drugič, odvisno od situacije in osebe, ki je konflikt začela.
K temu dodajam še prispevek iz drugega vira in pa svoj osebni prispevek, ki lahko marsikdaj pomaga, da do konflikta ne pride po nepotrebnem:
Če se obe strani spoštujeta, sprejemata mnenje drugega, pustita drug drugemu do besede, je pogoj za odkritje skupne rešitve že izpolnjen. Za resnično razumevanje drugega, moramo poznati argumente ene in druge strani (kakšni so moji in kakšni so tvoji interesi?).
Če so v situaciji izredno močna čustva, moramo sogovorniku pokazati, da ga jemljemo resno in da nas njegove težave resno zanimajo. Lahko spregovorimo tudi o občutkih sogovornika (»Razumem vas, da vas to jezi«).
Če želimo že vnaprej omiliti bes (recimo, če moramo povedati slabo novico), ne negiramo sogovornikova negativna čustva (»Ne razburjaj se…«), ampak odkritosrčno povemo kaj mi občutimo ob tem in da resno jemljemo njegova čustva ob tem.
Če vas sogovornik želi prepričati o nečem, da ne pusti do besede, mu povejte preprost stavek o njegovem vedenju (»Na vsak način me želiš prepričati«).
Če nekdo stalno prekinja vaš govor, ga ustavite s pripombami (»Zdaj bi me rad ustavil sredi stavka« ali »Pravkar mi boš segel v besedo«).
Če se sogovornik ne zmeni za vas, mu to povejte.
In še enkrat, konflikti so sestavni del našega življenja. Potrebno pa je razločevati tiste, ki so pomembni za odnose in tiste, ki se jim lahko izognemo brez posledic. Vendar pa nas naj ne bo strah priti z nekom v konflikt, saj je to tudi podlaga za sprejemanje kompromisov in učenje novega.
Vir:
Dianne Schilling, 50 dejavnosti za razvijanje čustvene inteligence
Dianne Schilling, 50 dejavnosti za razvijanje čustvene inteligence
(še dodam)
