Pohod Jablance-Koča na Bohorju-Koprivnik-Javornik-Jablance

Včeraj, v nedeljo, sva se s fantom odpravila na bližnje hribovje. Za tiste, ki te kraje ne poznate, naj povem, da Bohor leži nad Senovim, do tega pa se lahko pride preko Brestanice, ki leži med Krškim in Sevnico ali pa preko Podsrede. Bohor visok 896m pri Koči na Bohorju, se lahko doseže v več smeri. Krajša in zelo obiskana pot se vije iz vasi Jablance, kjer je postavljena tudi informativna tabla. Kmalu pot krene iz makadamske ceste preko gozda. Pot ni težka, traja cca. uro in pol. Prav tako je pot dobro označena, tako, da ni strahu, da bi zašli. Po poti lahko srečujete veliko število ljudi, povečini lokalnih prebivalcev, ki se večkrat odpravijo na pohod sem gor. Kakor sem že omenila je glavna postaja Koča na Bohorju. Tisti, ki pa še niso utrujeni se lahko po skoraj položni poti odpravijo do Koprivnika, ki leži le nekaj metrov višje kot Koča (984m). Le tam pa tam je kakšen manjši vzpon. Čas hoje je okoli 20min. Najprej se lahko malce skrene s poti in ogleda manjši Koprivnik, s katerega je nekaj malega razgleda na drugo hribovje, vendar pa je zelo zapuščen. Pot dalje pa vodi do Velikega Koprivnika, kjer se lahko podpišete v knjigo, kar je seveda priporočljivo zaradi varnosti. Razgleda pa tam ni. Nato pa se lahko odpravite po poti naprej, kamor kaže tabla, do Javornika, tako kot sva se midva. Iz Koprivnika do Javornika je pot lahka, strma je le proti koncu poti. Ko pridete do Javornika, se pred vami odpre zelena jasa. To je najvišji vrh na Bohorju, ki se s svojimi 1023m skriva med drevesi. Za pot nazaj lahko izberemo isto ali pa kakšno drugo. Ker je moj fant tam že veliko prehodil sva se odločila za drugo pot. Pot ki pelje skoraj do koče, le da se ne gre mimo nje, temveč se na križišču zavije desno. Nato kmalu zopet skrenemo z glavne poti na Petrovo skalo, kjer je velik prepad. Nato pa po poti naprej. Spremlja nas gozda ozka pot, ki jo je verjetno boljše obiskati v suhih dneh, saj je drugače tam veliko vode. Pot vodi mimo partizanske bolnice, ki si jo lahko na kratko ogledate, nato pa takoj navzdol proti dolini. Pot pride ven nazaj na makadamsko cesto, še par minut in zopet smo na Jablancih. Bohor je res lepo hribovje, ki na določenih mestih razprostira lep pogled na Posavje, na hribčku zraven Koče pa celo pogled na večje gorovje v daljavi. Izlet je primeren tudi za družine, ker pot ni težavna in ni preveč dolga. Prav tako pa z druge strani do Bohorja dostopamo z avtomobilom.

Najin izlet je trajal slabih 5 ur, ki je zajemal slabe 4 ure hoje. Je pa zelo prijetno, saj so temperature ravno pravšnje, še posebej pa bi bila relacija zanimiva za gobarje, saj trenutno gozd prav diši po gobah.

Kakšnih lastnosti pri človeku ne maram?

Na svetu je en kup različnih ljudi. Kaj kup, vsak je malo drugačen. Vsak ima nekaj dobrih lastnosti in nekaj slabih. Noben ni brez grehov, če se lahko tako izrazim, in noben ni čisto slab. Pa vendar. Če opazuješ svet kot ga opazujem jaz lahko vidiš, da si nekako vržen v situacije, med ljudi, ki bi raje videl, da ne bi bili okrog tebe. Vsak ima predsodke, tudi jaz. Vendar o tem ne bi govorila kot o predsodkih, saj če je nekomu neka lastnost osebe všeč, drugemu pa ne, to še ni predsodek. Neke vrste ljudi imaš rajši kot druge, kar je normalno. In neke ljudi raje vidiš ob sebi kot druge. Seveda govorim o privatnem življenju. Na delu delaš z različnimi ljudmi, ki si jih pač ne moreš izbirati in so takšni kakršni so. Slej ko prej jih moraš sprejeti takšne. Sploh če to vpliva na tvoje delo. Vendar pa v zasebnem življenju lahko izbiraš koga želiš imeti v bližini in koga ne. Izbiraš si lahko prijatelje, znance, ne moreš pa si družine. Družinski člani so taki kakršni so. Pa tudi sosedje recimo. Vendar pa lahko vplivaš tudi na to. Če ti recimo osebe, ki so s teboj blizu (fizično ali čustveno) ne dajejo pozitivne energije ali pa se ob njih počutiš slabo, jih lahko deloma odmakneš od svojega sveta. Ne povsem, pa vendar. S takimi osebami preživljaš le toliko časa kolikor ti osebno veš, da ti lahko koristi oz. da se ob tem še počutiš dobro. So pa osebe, ki jih lahko kratko malo izbrišeš iz svojega življenja, oz. se ne ukvarjaš več z njimi. No, in pri tem bi rada povedala, kakšne osebe jaz osebno nočem imeti ob sebi.

Ena najslabših lastnosti osebe, po mojem mnenju, je hinavščina. Najbolj me jezijo osebe, ki se prilizujejo določenim osebam, da bi imele od tega korist, za hrbtom pa širijo laži o njej ali kaj podobnega. Pri takih osebah nikoli ne veš, kdaj boš na spisku in komu vse bodo širile govorice o tebi. Take osebe ti lahko samo škodujejo, koristi od njih nimaš. Razen če rad izkoriščaš ljudi, takrat lahko izkoristiš to osebo, kljub temu, da bo potem slabo govorila o tebi. Pa vendar tudi izkoriščanja ne maram. Ljudje izkoriščajo svoje podrejene, izkoriščajo svojo lastno moč kolikor se le da in jo uporabljajo le za svoje dobro. Take ljudi lahko srečaš na položajih, lahko pa tudi v zasebnem življenju. Prav tako me lastnost kot je egocentričnost odbija. Misel, da si najboljši in da so vsi drugi slabi se mi zdi popolnoma nemogoča. Ljudje, ki hočejo stalno biti v centru pozornosti in za to naredijo vse kar je možno, se mi zdijo narejeni. Verjetno se za vsem tem skriva čisto drugačna oseba, kot se kaže navzven. Najbolj pa me jezijo ljudje, ki nimajo občutka za solidarnost. Za sočloveka, da razumejo človeka v stiski, da mu pomagajo. Takih ljudi je veliko. Če pa že pomagajo nekomu, zahtevajo nazaj povračilo. Izkoriščajo stisko človeka za to, da potem sami nekaj dosežejo. Normalno je, da se človek, ki je nekomu pomagal, potem počuti dobro. To je že samo po sebi nagrada za dobro delo. Ampak da poleg tega želi še kaj za nazaj, pa ne razumem. Ali pa ljudje, ki sploh ne začutijo stiske človeka, ki ga sploh nočejo razumeti, mu pomagati, ker se jim zdi to odveč. Nekako nimajo tega čuta. Takega človeka ne potrebujem ob sebi, ker vem, da takrat ko ga bom potrebovala, ne bo nikjer. Ne maram tudi ljudi, ki so nestrpni in nerazumevajoči do drugačnosti. Spoštujem njihovo mnenje, pa vendar se z njim ne morem strinjati. Komunikacija je zato onemogočena. Če nekdo brez pomisleka napada homoseksualne osebe ali pa kakšno drugo skupino ljudi, ki mu nič noče, in noče razumeti njihovega vidika življenja, nima pravega vpogleda v situacijo, pa vseeno vrednoti kaj je prav in kaj ne, me to zelo razjezi. Na problem je treba vedno gledati iz več vidikov, ne pa samo iz svojega in biti odprt za drugačno mišljenje, za drugačnost in različnost. Spoštovanje sočloveka je zelo pomembna vrlina, ki jo marsikdo ne premore. Jezijo pa me tudi ljudje, ki nimajo spoštovanja so živali in okolja. Živali ne jemljejo kot živa bitja, jih sovražijo in mučijo. Ali pa bi za zadovoljevanje svojih potreb naredili vse, tudi uničili svoje okolje. Nisem neki greenpeace, pa vendar spoštujem naravo in vem, da je potrebna tako za življenje vseh nas na zemlji, iz različnih vidikov. Lahko pa bi rekla, da imam predsodke do moških, ki zlorabljajo ženske ali otroke. S temi ljudmi niti poklicno ne bi mogla delati, saj imam do njih močan odpor. Nimam razumevanja za njihova nagnjenja. Vem, da je to moja šibkost, in da bi, če bi se potrudila, zadevo lažje razumela, pa je nočem. To je nekaj kar je moj predsodek in do katerega imam pravico. Ne dopuščam in odpuščam takih stvari, niti tako, niti zaradi bolezni.

Na kratko bi bilo to to. Torej, če povzamem, ob sebi ne maram ljudi, ki ti takoj ko se obrneš zarijejo nož v hrbet in takih, ki ne spoštujejo sočloveka in ne vedo kaj solidarnost je. Vsak človek se mora zavedati svojih slabih lastnosti, navad, jih poskušati odpraviti, pa vendar nekatere ostanejo in živimo z njimi. Sama vem, da nisem popolna, še zdaleč ne. Pa vendar menim, da v meni so vrednote, ki so potrebne za moje delovanje, za moj poklic in za moje življenje. Spoštujem ljudi, ki imajo vrednote kot so: spoštovanje, nesebičnost, solidarnost, zaupanje, iskrenost, razumevanje, sprejemanje drugačnosti, pa še bi se lahko kaj našlo.

Komunikacija-JAZ sporočila

Pravkar predelujemo knjigo Thomasa Gordona in v nekem delu svoje knjige izpostavi vprašanje komunikacije s TI in JAZ sporočili. TI sporočila so usmerjena v to, da drugemu poveš kakšen je, da nanj prenašaš negativno sodbo. JAZ sporočila pa so usmerjena v to, da izraziš kako se ob določeni situaciji počutiš ti sam. Za primer: Ti sporočilo je: Nesramen si. JAZ sporočilo pa: Jezen sem. Pri JAZ sporočilu prevzameš odgovornost za svoj problem nase, vendar je potrebno tak način komunikacije uporabljati kadar ti vidiš, da je nekaj tvoj problem. če gre za problem drugega, je potrebno aktivno poslušanje, da ga dejansko slišimo in razumemo. Vrnimo se k JAZ sporočilom. Sestavljeno je iz treh delov. Prvi je, da poveš kaj povzroča problem. Začne se vedno s "kadar", saj se moramo osredotočiti na to situacijo, dogajanje tu in sedaj, opiše pa se objektivno, brez vrednotenja. Drugi del je opis posledic, ki jih povzročijo v prvem delu naštete okoliščine. Pazimo, da je posledica lahko resnična. Tretji del pa vsebuje čustveno stanje ob posledicah (prvotno čustvo, ne sekundarno, kot je npr. jeza po tistem, ko se počutimo užaljene). Torej, gre za zaporedje VEDENJE - UČINEK - POSLEDICA. Za ponazoritev naj zapišem problem: "Tvoje zamujanje mi povzroča težave. Kadar zamudiš, moram prekiniti karkoli že delam in to me moti, naredi me živčnega." Ali pa: "Kadar imaš noge tako stegnjene, se spotikam obnje, in strah me je, da bi padel in si kaj naredil." Upam, da so primeri dovolj ponazorili zaporedje JAZ sporočil.

Če povzamem, gre za to, da v trenutku, ko začutimo problem kot svoj, da imamo mi sami problem, uporabimo JAZ stavke in ne napadamo druge osebe, ki je povzročila tako stanje. JAZ stavki omogočajo boljšo komunikacijo in ne povzročajo, da se drugi počutijo slabe ali ogrožene, prav tako pa omogočijo izražanje lastnih čustev in nas tako lahko drugi ljudje bolje razumejo.

Povzetek iz knjige:

Gordon, Thomas (1983). Trening večje učinkovitosti za učitelje. Svetovalni center. Ljubljana

Aktivna jaz (1.teden)

In že je mimo prvi teden mojega načrta vadbe, sestavljen iz 4 vadb. Vsak drugi dan sem v dopoldanskem času izvajala vaje cca.25min. Pred tem sem spila zeleni čaj, ki je dober za marsikaj, prav tako tudi za odvajanje odvečne vode iz telesa in topljenje maščob. Če se usmerim v to smer njegovega delovanja.
Naj za začetek opišem vaje:
Kot sem že omenila, se najprej posvetim raztezanju:
-stoje, malce nagnjena naprej se naslonim na steno ter pokrčim eno nogo nazaj. Hrbet mora biti raven, 3x ponovim
-stoje, predklon do vodoravnega položaja hrbta, pete morajo biti na tleh, 3x ponovim
-izpadni korak vstran, 5x z vsako nogo, in naprej 5x z vsako nogo
-metuljček, sedimo, stopala skušamo potisniti skupaj, jih držimo in skušamo kolena potisniti k tlom
To so bile vaje za raztezanje spodnjega dela telesa. Zdaj pa še zgornji:
-sedimo na petah, iztegnemo roke preko telesa, tako da se z glavo dotaknemo tal, dobro se raztegnemo, ponovim 3x (hrbet)
-klečimo, roke damo za hrbet, jih sklenemo in skušamo čim bolj dvigniti, ponovim 3x (prsne mišice)
-ležimo na hrbtu, eno nogo skrčimo in jo prekrižamo čez drugo, glavo obrnemo v nasprotno smer, pritiskamo koleno in ramena k tlom in potem zamenjamo stran

Nato začnem z vajami za zgornji del telesa:
-trebušnjaki, 20 ponovitev (noge skrčene v zraku, prekrižane)
-trebušnjaki s 30° rotacijo, 2x po 5 ponovitev v vsako stran
-ladjica, ležimo na trebuhu in dvigujemo sprednji in zadnji del telesa (glava poravnana s hrbtenico), 20 ponovitev
-ženski skleci, 30 ponovitev

Vaje za zadnjico, stegna in meča:
-leže, oprto na komolce, dvig iztegnjene noge za 45°, 20 ponovitev z vsako nogo (pri vaji treniramo tudi trebušne mišice)
-leže, dvig iztegnjene noge do 90°, 10x ponovitev z vsako nogo
-leže, eno nogo pokrčimo, z drugo iztegnjeno krožimo, 10 krogov v vsako stran z vsako nogo
-leže na boku, dvog iztegnjene noge vstran, 20 ponovitev
-leže, s pokrčenimi nogami, dvig medenice 20 ponovitev, dvig medenice na eni nogi, druga je iztegnjena, 2x po 5 ponovitev
-na štirih, dvig iztegnjene noge nazaj 10 ponovitev, ter dvig pokrčene noge nazaj 20 ponovitev
-na štirih, dvig noge vstran, 2x po 10 ponovitev (meni osebno najtežja in najbolj efektivna vaja)
-počepi z razkorakom, ravna hrbtenica, 20x
-zanoženje, stojimo rahlo nagnjeni na steno, dvig noge nazaj, 20 ponovitev
-s prsti ene noge stojimo na robu in se dvigujemo in spuščamo čim nižje skozi rob, 3x 10 ponovitev z vsako nogo (vaja za meča)

Poleg tega sem v tem tednu izvajala 20min hitre hoje in pa več minut hoje. V načrtu pa imam izvajanje vaj trebušnega plesa, ki prav tako krepijo mišice in izboljšajo nadzorovanje telesa.

To so v glavnem vaje, ki jih izvajam in v obsegu, ki jih trenutno izvajam in mi ustreza. Kasneje bom obseg in ponovitve povečala. Moj namen ni izguba telesne teže ampak utrditev telesa in posledično s tem izguba maščob.

Aktivna jaz

Odločila sem se, da bom nekaj storila zase, za svoje telo in tudi počutje. Sicer bodo moji koraki majhni, ampak bodo obstajali. Preden sem se odločila kako bom postala bolj aktivna sem preučila vse možnosti. Povprašala sem na fitnesu, ampak se mi cenovno zdi predrag za moj žep, sploh če bi ga obiskovala skozi mesece do poletja. Tako sem se obrnila na najcenejšo verzijo in sicer vadbo doma. Tek mi ne leži, kolesarjenje je dobro, a omejeno na vreme, in ker bo kmalu postala zelo hladno, bom to možnost uporabljala redko. Za začetek sem si na internetu našla par strani z vajami za celotno telo, s poudarkom na spodnji del telesa. Na podlagi tega sem naredila urnik vadbe, opis vaj in čas. Odločila sem se, da bom začela tako, da bom vsak drugi dan telovadila po 30min, vsak teden pa bom poleg tega izbrala še kaj aktivnega zase. Kolesarjenje, hojo, drugačno vadbo, odvisno od razpoloženja in vremena. Mislim, da bi bilo za začetek vse to dovolj.
Torej vaje: vaje sem razdelila glede na način izvajanja. Najprej raztezanje, ki je pomemben del pred vadbo, tekom,. itd. Raztezanje je sestavljeno iz več vaj za raztezanje spodnjega dela telesa oz. mišic ter vaje za raztezanje hrbta, prsi in stranskega dela trupa. Nato pa začnem z vajami, za trebuh, hrbet, roke osnovne vaje, nato pa več različnih vaj za stegna in zadnjico. Na koncu pa vaja za meča. Vse to traja slabih 30min.
Cilj mojih vaj je, da se utrdim, da pridobim nekaj mišične mase ter se znebim nekaj maščob. Predvsem pa, da si oblikujem zadnjico in stegna. In sicer do poletja.
Upam, da mi uspe zdržati načrt vadbe, da ga bom lahko kasneje izpopolnila, ter da se bodo poznali rezultati. Ker pa je moja motivacija večkrat minljiva, sem se odločila, da stvar zapisujem na blog, vsaj enkrat mesečno, da me bo še ena stvar več gnala k cilju.
Mere telesa 15.9.09
prsa 79 ,
pas (najožji del) 67,
pas (pod popkom) 82,
boki (najširši del) 93,
stegna (najširši del) 53,
meča (najširši del) 35

Držimo pesti! :)

Kaj je normalno?

Ob prebiranju člankov, mnenj, odgovorov na določene teme, se vedno znova uporablja beseda NORMALNO. To je normalno in to ni, to je in to spet ni. Še največkrat se pa sliši, to ni normalno, niti to ne, pa to tudi ne, itd. Normalno se meni zdi takšna relativna stvar, ki se lahko ves čas spreminja. Enkrat je normalno to, drugič ono. Potem delimo tudi normalno kot družbeno priznano in normalno kot individualno glede na posameznikova prepričanja. Če spremljamo in malo raziskujemo ta pojem, lahko ugotovimo, da se ta pojavlja ves čas, človek ga enostavno potrebuje. Vendar kako nastane? Kako lahko nečemu rečemo, da je normalno? S tem, da nekaj drugega označimo kot nenormalno. Težko je reči, to je normalno, če nimamo neke protiuteži, ki bi to normalnost določevala kot tako. Normalno je večina, povprečje, to kar največkrat vidimo, opazimo in živimo. Nenormalno je vse kar odstopa od tega navidezno postavljenega okvira. Ampak, kakšen moraš biti, da si popolnoma normalen? Eden izmed mnogih, ki kopirajo drug drugega? Eden izmed tistih, ki živijo po vrednotah določene kulture in države? Je normalna družina, moški in ženska z dvema otrokoma, ki živijo v lepi majhni hišici v predmestju? Ali je normalna družina, ženska in otrok, ki živita v revnem delu mesta? Kaj je normalno? In kaj ni? Zagovornik družine, ki naj bi bila skupnost moškega in ženske in otrok, bo rekel, da je normalna družina prva omenjena, zagovornik drugačnega pogleda na družine pa bo rekel, da je druga družina prav tako normalna. In kako lahko potem sodimo o tem kaj je normalno in kaj ni? Če pa je normalnost za vsakega posameznika nekaj drugega? Ali pa ko se ta definicija normalnosti skozi življenje spreminja? Kdo sem jaz, da bi lahko sodila nekoga, da ni normalen? In kdo sem jaz, da bi si lahko rekla, da sem v mejah norme? Tako razmejevanje se mi zdi nesmiselno. Zakaj bi morali vsi stremeti k enakosti in normam, ki so postavljene? Zakaj bi se morali spreminjati samo zato, da ne bi bili drugačni in nas zato ne bi izločili iz družbe? Danes smo lahko normalni, v mejah normale, po vseh normah, že jutri pa lahko občutimo na koži očitke ljudi, ki pravijo, da smo deviantni. Smo takšni kot smo, normalni ali ne, smo edinstveni takšni kot smo in ni človeka, ki bi nam bil enak. Zato je težko reči kaj smo, v kateri predal spadamo. Smo ljudje, taki in drugačni. Smo bitja, različna, samosvoja in edinstvena. Besedo normalno bi lahko zlahka zbrisali iz besednjaka, saj je tako neuporabna in pa ne trdna. Uporablja pa se samo v negativen pomen, saj ko nekomu pripišemo normalnost, takoj drugemu pripišemo nenormalnost. Torej, lahko smo drugačni, vendar zato še nismo nenormalni, in drugačnost ni nič napačnega.