Izbira teme za izpitno vprašanje ter moje razmišljanje, povezava z drugimi temami...
Za knjigo sem se odločila na podlagi predavanj in ker o tej temi teoretično vem zelo malo. Najprej bi se usmerila na zgodovino prostitucije. Pravijo, da je prostitucija najstarejša obrt, vendar je to precej enoznačen pojem. Vendar pa se je prostitucija kot taka pojavljala v različnih časih in pa tudi družbah, okoljih. Prve prostitutke so registrirali Rimljani, tako so bile poklicne prostitutke vpisane v posebno kartoteko. Prav tako so jih razločevali s posebno obleko in pa barvo las, od drugih žensk. Naj zgodovino prostitucije povežem s filmom Beneška kurtizana. To so bile beneške prostitutke, ki pa so imele povsem drugačen ugled kakor prostitutke danes. Kurtizane so bile tiste, ki so imele dostop do knjižnice, do izobrazbe, znanja in večina med njimi je bila dobro izobražena. Seveda je bil to tudi pogoj za dobro kurtizano, saj se je morala znati približati moškemu in mu dati kar si je želel. V filmu dobro prikazuje to, kako je mnenje družbe deljeno glede teh žensk in da večino podpore dobivajo s strani moških. Te ženske so bile osvobojene družbenih meril, ki so veljale za tedanje obdobje, kot je npr. poroka z dogovorjenim ženinom, določeno spodobno oblačenje. Ženska je bila lastnina moškega. Vseeno pa so bile nekako ujete v sistem patriarhalnosti, kakor je povedal glavni ženski lik, ujete so bile le v večjo kletko, kar ni pomenilo, da niso v kletki.
Konec 19. stoletja in začetek 20. stoletja so začeli z množičnim zapiranjem bordelov in čiščenjem ulic. Bordele pa je zamenjalo zvodništvo, prostitucija se je umaknila v podzemlje. Vse to pa je še bolj poslabšalo položaj prostitutk.
Danes se lahko ženske zavestno odločijo za prostitucijo, kar imenujemo svobodna prostitucija, ali pa so vanje prisiljene. Večina prostitutk prihaja iz tujine, bolj natančno iz vzhoda, vendar pa se prostituirajo tudi Slovenke. V Sloveniji so odpravili prostitucijo kot prekršek, a je bila prepovedana na javnih mestih kot grožnja javnega reda in miru. Takšne strategije odpravljanja prostitucije pa se osredotočajo le na odpravljanje prostitucije, ki je v polju vidnega. Še vedno pa obstaja skrita prostitucija. Vse te strategije boja proti prostituciji pa so imele veliko negativnih učinkov na same prostitutke.
Napačno je enačenje prostitucije s trgovanjem ljudi, saj ta zajema večji prostor. Prostitucija je le del trgovanja z ljudmi.
Kaj žene ženske v prostitucijo je verjetno preobsežno vprašanje, ki zahteva več različnih dogovorov, saj ni enega enoznačnega. Moramo razlikovati med ženskami, ki so se zavestno odločile za ta poklic in ženskami, ki so bile v to prisiljene. Če se osredotočim na te, ki so se za to določile same, se lahko navežem na temo o spolnih zlorabah otrok. Ženska, ki je bila spolno zlorabljena kot otrok, ima večjo možnost, da se kasneje vključi v prostitucijo. Razlogov za to je več, da se že tako počuti razvrednoteno, da ima čezmerno potrebo po spolnosti, ker ima občutek, da lahko le z njo začuti bližino, ali da jo uporablja kot beg, kot zasvojenost, ali da gre za občutek intimnosti pri katerem te oseba ne more raniti, ker ti ni dovolj blizu. Po drugi strani pa je lahko eden od razlogov, da se ženske odločijo za prostituiranje ta, da imajo malo možnosti na trgu dela. To je predvsem vpliv patriarhalne družbe, ki omejuje ženskam možnosti zaposlovanja ali pa jih omejuje s prenizkimi plačami. S tem problemom pa se srečujejo tako tujke kot tudi Slovenke.
Potrebno bi bilo dobro razmisliti o strategijah preprečevanja prisilne prostitucije ter o normalizaciji svobodne prostitucije ter o varnih načinih izvajanja te dejavnosti, ki bi ženskam omogočile bolj varno okolje ter manj stigmatizacije s strani družbe.
Za knjigo sem se odločila na podlagi predavanj in ker o tej temi teoretično vem zelo malo. Najprej bi se usmerila na zgodovino prostitucije. Pravijo, da je prostitucija najstarejša obrt, vendar je to precej enoznačen pojem. Vendar pa se je prostitucija kot taka pojavljala v različnih časih in pa tudi družbah, okoljih. Prve prostitutke so registrirali Rimljani, tako so bile poklicne prostitutke vpisane v posebno kartoteko. Prav tako so jih razločevali s posebno obleko in pa barvo las, od drugih žensk. Naj zgodovino prostitucije povežem s filmom Beneška kurtizana. To so bile beneške prostitutke, ki pa so imele povsem drugačen ugled kakor prostitutke danes. Kurtizane so bile tiste, ki so imele dostop do knjižnice, do izobrazbe, znanja in večina med njimi je bila dobro izobražena. Seveda je bil to tudi pogoj za dobro kurtizano, saj se je morala znati približati moškemu in mu dati kar si je želel. V filmu dobro prikazuje to, kako je mnenje družbe deljeno glede teh žensk in da večino podpore dobivajo s strani moških. Te ženske so bile osvobojene družbenih meril, ki so veljale za tedanje obdobje, kot je npr. poroka z dogovorjenim ženinom, določeno spodobno oblačenje. Ženska je bila lastnina moškega. Vseeno pa so bile nekako ujete v sistem patriarhalnosti, kakor je povedal glavni ženski lik, ujete so bile le v večjo kletko, kar ni pomenilo, da niso v kletki.
Konec 19. stoletja in začetek 20. stoletja so začeli z množičnim zapiranjem bordelov in čiščenjem ulic. Bordele pa je zamenjalo zvodništvo, prostitucija se je umaknila v podzemlje. Vse to pa je še bolj poslabšalo položaj prostitutk.
Danes se lahko ženske zavestno odločijo za prostitucijo, kar imenujemo svobodna prostitucija, ali pa so vanje prisiljene. Večina prostitutk prihaja iz tujine, bolj natančno iz vzhoda, vendar pa se prostituirajo tudi Slovenke. V Sloveniji so odpravili prostitucijo kot prekršek, a je bila prepovedana na javnih mestih kot grožnja javnega reda in miru. Takšne strategije odpravljanja prostitucije pa se osredotočajo le na odpravljanje prostitucije, ki je v polju vidnega. Še vedno pa obstaja skrita prostitucija. Vse te strategije boja proti prostituciji pa so imele veliko negativnih učinkov na same prostitutke.
Napačno je enačenje prostitucije s trgovanjem ljudi, saj ta zajema večji prostor. Prostitucija je le del trgovanja z ljudmi.
Kaj žene ženske v prostitucijo je verjetno preobsežno vprašanje, ki zahteva več različnih dogovorov, saj ni enega enoznačnega. Moramo razlikovati med ženskami, ki so se zavestno odločile za ta poklic in ženskami, ki so bile v to prisiljene. Če se osredotočim na te, ki so se za to določile same, se lahko navežem na temo o spolnih zlorabah otrok. Ženska, ki je bila spolno zlorabljena kot otrok, ima večjo možnost, da se kasneje vključi v prostitucijo. Razlogov za to je več, da se že tako počuti razvrednoteno, da ima čezmerno potrebo po spolnosti, ker ima občutek, da lahko le z njo začuti bližino, ali da jo uporablja kot beg, kot zasvojenost, ali da gre za občutek intimnosti pri katerem te oseba ne more raniti, ker ti ni dovolj blizu. Po drugi strani pa je lahko eden od razlogov, da se ženske odločijo za prostituiranje ta, da imajo malo možnosti na trgu dela. To je predvsem vpliv patriarhalne družbe, ki omejuje ženskam možnosti zaposlovanja ali pa jih omejuje s prenizkimi plačami. S tem problemom pa se srečujejo tako tujke kot tudi Slovenke.
Potrebno bi bilo dobro razmisliti o strategijah preprečevanja prisilne prostitucije ter o normalizaciji svobodne prostitucije ter o varnih načinih izvajanja te dejavnosti, ki bi ženskam omogočile bolj varno okolje ter manj stigmatizacije s strani družbe.
Vir:
Pajnik, Mojca. (2008). Prostitucija in trgovanje z ljudmi: perspektive spola, dela in migracij. Ljubljana: Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne in politične študije.
film Beneška kurtizana (1999)
Ni komentarjev:
Objavite komentar