Brez prazničnega vzdušja

Odkar sem začela delati se je moje življenje korenito spremenilo. Ritem življenja je povsem drugačen. Ustavljen, vsakodnevno podoben. Raznolika so samo popoldneva oz. večeri, ki jih preživljam tako ali drugače. Čutim, da mi primanjkuje časa za nekatere meni drage stvar, a upam, da bom kmalu ujela ritem in znala izkoristiti ves ponujen čas za tisto, kar me veseli. In vse to pripelje do tega, da trenutno sploh ne čutim prazničnega duha. Božič je minil kot vsak drugi dan, le božični večer je bil malce drugačen, mogoče res malo bolj občuten. To, da bo jutri že Silvestrovo se me nekako ne dotakne. Še vsako leto se me je. Vedno sem začutila praznike, najsi so prinašali nekaj dobrega ali tudi slabega. Čutila sem jih. Danes jih ne. Ne samo danes, ves mesec. Jutri delam. Mogoče bom popoldne celo malo poležala, da bom zdržala budna do polnoči. Sem pač človek, ki potrebuje spanec in če moram vstati ob 6h zjutraj grem spat nekje do 22h sigurno. In jutri bom dočakala Novo leto. Še nekako upam, da pa bo jutri občutek drugačen. Sicer bo vse skupaj malce prisiljeno, narejeno že zato, ker naj bi bilo. Sicer pa bi bil to dan kot vsak drugi. V ponedeljek bo zopet treba na delo in vikend bo mimo. Letnica se bo zamenjala, drugo pa ne. Zdaj se mi je porodila misel, da mi praznovanje mogoče ne pomeni toliko, ker novo leto ne prinaša bistvenih sprememb. Vedno je bilo nekaj kar sem upala, da bo drugače ali pa je potem bilo drugače, ker je moralo biti. Zdaj pa je tako kot je in všeč mi je. To kar delam danes bom tudi naslednje leto in nimam pripomb. Kar sem želela sem dobila. Seveda imam še želje, dolgoročne in kratkoročne, vendar bodo prišle, ko bo čas za to, novo leto ne postavljam kot mejnika. Pa vseeno. Praznovala ga bom, kot vsako leto. Mogoče pa bo jutrišnji večer pričaral kakšen poseben občutek. Bomo videli.