V čakanju...

Še vedno čakam.Kaj več trenutno ne morem storiti. Vsaj mislim tako. Za pridobitev pripravništva sem se potrudila po vseh svojih močeh. Poslala sem preko 30 prošenj, pa vendar je bila večina zavrnjenih. Tiste, ki se mi niso javili sem še poklicala in dobila negativen odgovor, vendar vsaj vem pri čem sem. Imela sem dva razgovora vendar službe nisem dobila, saj so imeli prednost kandidati, ki so tam že opravljali prostovoljno delo ali prakso. Glede na to, da sem to opravljala v Ljubljani, mi je v domačem okolju težje. Sploh pa, težko si prostovoljec ali praktikant v vseh organizacijah, katere so možni kandidati za tvojo kariero. Sedaj čakam na odgovor ene od organizacij, ki je sicer precej oddaljena od mojega mesta, vendar mi to ne sme biti ovira. Nekje do ene ure vožnje na delo si še dopuščam, sploh če v moji občini oz. regiji ni možnosti. Prošnjo sem poslala še v moje rodno mesto, saj so povpraševali, a oglasili se mi niso. Še en teden je pred mano in če ne uspem najti pripravništva me čaka ali eno leto čakanja ali eno leto zastonjskega dela pripravništva. Torej, življenje od socialne podpore, brez večje motivacije. Slabo je tudi to, da so ljudje na dopustu. Kar nekaj organizacij ne more brez prisotnosti direktorja ali direktorice urediti nič v zvezi s tem, ti pa so v tem času velikokrat na dopustu. Tako takoj odpadejo določene organizacije. Razpis, ki traja samo 30 dni je v teh poletnih časih veliko premalo, da bi se angažirale vse organizacije, vendar je mogoče tudi to namen. Vendar razloga za to, da ne dobim pripravništva ne smem stresati na vlado, saj je ta razpisala razpis, ki nam bo omogočil opravljanje pripravništva. Mogoče ne meni, bo pa mojim kolegom, ki so v enaki stiski kot jaz. Kraja bivanja si trenutno ne morem izbirati, Ljubljana je veliko preveč daleč stran, upam pa lahko, da mi bo ta zadnji teden prinesel pozitivne rezultate. Upam. In včasih izgubim upanje. Samo še čakam. In čakam. Rada bi, da bi se vse uredilo tako kot se mora. Da bi se tudi meni nasmehnila sreča in bi dobila možnosti. Sama sem se trudila za to in v to dala veliko energije, sedaj pa čakam, če bo iz tega kaj sadov.