torek, 19. oktober 2010

Novo obdobje

Kako zanimivo je, da se začne človek, ko mu je prihodnost nekako dana, obračati v preteklost. Večino časa, ko sem skrbela za svojo prihodnost, opozarjala nase in na napake, ki se dogajajo in zaradi katerih smo mladi v takšni negotovosti, nisem veliko razmišljala o stvareh, ki so se zgodila. Te sem nekako odmaknila na stran, saj je bil moj pogled predvsem usmerjen na to kaj bo in ne kaj je bilo. Danes, ko pa vem, da bom dobila službo, pripravništvo, kar pomeni, da bom eno leto lahko delala tisto kar sem si vedno želela in tisto za kar sem se trudila, pa se obračam nazaj. Nekako me je premagala nostalgija. Zaželela sem si pogledati slike izpred nekaj let, se zamisliti nad vsem tem in podoživljati lepe trenutke s svojimi dragimi. Kako si človek oddahne, ko ima eno skrb manj. Ko ve, da se mu ne bo treba več boriti za tisto nekaj malega denarja, da bo lahko kmalu zaživel povsem samostojno, predvsem imam pri tem v mislih finančno samostojnost. Kako lažje sedaj zrem v prihodnost in kako mi srce tiho poje ob misli, da si bova s fantom le lahko privoščila skupno življenje v kakšnem majhnem stanovanju. čeprav bi lahko rekla, da imama nekako zagotovljeno prihodnost le za eno leto, pa mi to trenutno ne dela skrbi. Nočem se zopet potopiti v pesimizem in strah kaj bo, hočem uživati v tem trenutku, v tem času, ki me čaka. Zaposlitev, delo, veselje, selitev, skupno življenje,... V tem trenutku si ne želim ničesar drugega. Vem, da bo to čas velikih sprememb, pa me jih ni strah, kajti sprejela jih bom z odprtimi rokami in veseljem, saj bom dosegla tisto kar sem si v zadnjem času tako želela. Zavedam se, da bi ta moj čas lahko prišel veliko kasneje, pa ni. Je tukaj. Zdaj, v tem trenutku. Čeprav se začenja šele z nekimi dogovori, odgovori, ki sem jih dobila in mogoče dejansko dan danes ni drugačen od včerajšnjega, pa vendar. V zraku je čutiti vse te spremembe, ki me čakajo. Že danes. Pogumno stopam naprej, korak za korakom in vem, da sem se trudila, da bi prišla do tam kjer sem in kjer še bom. Zatorej vem, da si zaslužim vse to in na to sem ponosna. Ponosna sem na to, kar sem dosegla in kar bom lahko še dosegala, ker mi je dano in priborjeno.

Ni komentarjev:

Objavite komentar