sreda, 27. oktober 2010

Moje misli

Postala sem nemirna. Živim iz dneva v dan. Resnično. Priznam. Čakam na prvi zdravniški pregled in čakam na prvi dan zaposlitve. Medtem živim vsak dan zase. V sebi iščem energijo za ustvarjanje, danes jo imam, jutri ne vem kaj bo z njo. Že mesece se trudim z dokončanjem slike, saj moram vedno začutiti željo po slikanju. Kadar slikam iz dolgočasja ali kadar slikam kar tako, ne slikam dobro in kasneje moram to popravljati. Zato raje slikam, ko začutim umetniško žilico v sebi. Prav tako zadnje čase iščem v sebi mir. Mir, ki ga potrebujem za svoje normalno delovanje. Navajena sem, da sem vedno nekam časa sama, ta čas nato posvetim sebi, brez tega, da bi se počutila osamljeno. Sem sama s seboj in to mi je všeč. Vendar ne zmeraj. Včasih potrebujem ob sebi ljudi, ljudi na katere se lahko zanesem. Trenutno bi potrebovala nekaj trenutkov zase. Da bi bila sama s svojimi mislimi. Da to dosežem moram ven. Ven pa me nekako še vedno ne vleče. Mraz, ki brije zunaj je neprijeten. Temni odtenki na drevju me ne vlečejo k sebi. Potrebovala bi sprehod, sprehod po zeleni travi, ob mirni vodi in ob cvetočem drevju. Pa ni čas za to. Zadovoljiti se moram s temnimi vejami starih dreves, na katerih visi še zadnje rumeno listje. Vse se počasi pripravlja na spanje. Le jaz ne. Hočem živeti, hočem dihati in hočem ustvarjati. Ko mi bo to dano se bom zopet počutila polno. Hočem ob sebi moškega, ki ga ljubim. Zato ker ga potrebujem. Daje mi neko uravnoteženo energijo, ki me napolni in zaradi katere se bolje počutim. Takrat sem lahko jaz. Tudi če sem trenutno zmedena, iz dneva v dan drugačne volje. Pač enkrat hočem biti sama, spet drugič potrebujem ob sebi nekoga, ki mi je bližje, tretjič bi mogoče šla ven, medtem ko se mi četrtič pač ne da. Sem nestalne narave. že od nekdaj. Vendar vem kaj potrebujem zdaj. Potrebujem nekaj kar mi bo dalo energijo. Poleg tega da potrebujem svoj mir, svoj prostor, potrebujem tudi cilj. Kratkoročen cilj, ki mi bo pomagal preživeti dneve od danes, do jutri in pojutrišnjem, vse dokler moj čas ne bo zapolnjevala služba. Ta cilj še iščem. Mogoče je to dokončanje trenutnih projektov, ki se že vlečejo (slikanje), mogoče je to vadba (na katero se pripravljam že predolgo časa in mi je žal, da sem jo opustila), mogoče spet kaj tretjega. Upam, da se kmalu najdem. Za ta kratek čas. Vendar je pomemben. Vem, da naprej bom znala.

Ni komentarjev:

Objavite komentar