Pa sem se le odločila, da bom občasno podajala kritike in moje misli v zvezi z novo prebranimi knjigami iz mojega seznama. Ker najraje berem resnične ali pa vsaj življenjske zgodbe, mislim, da bo dosti misli in mnenj, ki jih bom lahko izrazila preko tega. Za knjige bom naredila tudi posebno oznako, da bo bolj pregledno. K naslednjim knjigam, ki jih bom predstavila, bom dodala tudi knjigo Dobra zemlja, ki sem jo opisala že nekaj časa nazaj, ker me je tako prevzela, da sem se lahko popolnoma poglobila vanjo. In naj začnem.
Khaled Hosseini: Tisoč veličastnih sonc
Knjiga me je tako potegnila vase, da sem jo prebrala v slabih treh dneh, čeprav ima čez 500 strani. Prvo knjigo tega pisatelja sem prebrala že pred časom in še vedno stoji v mojem predalu s knjigami, ker trenutno nimam police. Zakaj me je knjiga tako prevzela? Mislim, da zato, ker pokaže življenje tam daleč, iz tam, kjer slišimo le novice, od tam, kjer divja vojna, kjer so talibi, teroristi in kjer se moramo ljudi bati. In ker nekako razbija večino stereotipov o vzhodnjakih, o muslimanih. Ker nam lepo nazorno pokaže novejšo zgodovino Afganistana, njihovo kulturo, običaje in vmes dodaja še pretresljivo in lepo zgodbo dveh žensk. Kljub temu, da je v knjigi veliko podatkov o zgodovinskih dogodkih, ta ni dolgočasna, ampak bralca pritegne, saj pokaže zgodovino in dojemanje le te preko oči afganistanca oz. afganistanske ženske. Prav tako nam veliko pove o vlogi in položaju ženske v tej državi. Preko celotne zgodbe se človek, ženska kot sem jaz, zave, da je lahko srečna, ker živi takšno življenje kot ga živi. Da ima pravice, da se lahko pokaže v javnosti in zagovarja svoje mnenje, da je človek in da je vsaj približno enakopravna moških. V Afganistanu še marsikje velja pravilo, da je ženska nekaj manj vrednega in nekaj, s čimer lahko moški počne kar hoče. Vendar pa ni vedno tako. Predvsem me je presenetilo to, da je Afganistan preden se je začela državljanska vojna in preden so prišli talibi, bil veliko bolj odprt in raznolik. Že pred leti je lahko večina žensk, vsaj v večjih mestih, sama hodila ven, imela odkrite obraze in podobno, vendar se je to s prihodi talibov spremenilo v drugo skrajnost. Vse ženske so morale nositi burke in hoditi v spremstvu moškega, nič več izobraževanja in zaposlitev za ženske, nič več medijev, glasbe, nič. Vendar pa burka mnogim ženskam ni bila takšna ovira, kot jo vidimo zahodnjaki. Ženska se pokrito in skrito pred očmi drugih počuti varno. Zanimivo, težko razumljivo za nas, vendar je tako. Seveda je to tudi kratenje njihovih pravic, pa vendar ne moremo stvari gledati le iz enega zornega kota. Zgodba, kot jo opisuje knjiga, nam poda vsakdanji svet žensk, sužnjev moških, ki lahko žensko pretepajo kadar želijo in ta nima pravice, da bi se uprla. Sicer se zgodba proti koncu zavrti drugače, ena od žensk sprejme svojo usodo v svoje roke, čeprav potem za to odgovarja. Zanimivo je, koliko ženska pretrpi, koliko vsega lahko preživi, koliko volje je v njej, čeprav se lahko tekom zgodbe le vprašaš v čem je smisel njenega življenja, kaj jo žene naprej, da doživlja takšne bolečine in krivice. Mi zahodnjaki lahko kaj hitro obupamo, če ne vidimo smisla življenja, če se nam življenje zdi preveč kruto, da bi ga živeli, a njih nekako naprej potiska vera, verovanje v to, da Bog je in da je to pač njegova volja. Verjetno marsikdo to težko razume, jaz pa dajem stvari odprte poti in skušam sprejeti verovanja in misli drugega, kar mi omogoča lažje razumevanje vseh zgodb, ki jih slišim ali preberem.
Torej, knjiga je resnično berljiva, se mi zdi da celo boljša od Teka za zmajem, čeprav je tudi ta dober. Mogoče zato, ker mi je bližje to, da so glavni junakinji ženski. Je pa zanimivo prebrati obe knjigi, ker vsaka prikazuje življenje v Afganistanu, natančneje v Kabulu, po svoje, preko oči različnih opazovalcev. Se mi zdi, da sedaj bolj razumem stanje v Afganistanu ter prepričanja njihovih prebivalcev, čeprav se še vedno zavedam, da mi manjka veliko znanja, da bi lahko vso zadevo popolnoma razumela. Mislim, da lahko najbolj občuti tak svet tisti, ki ga je občutil na lastni koži.
Ni komentarjev:
Objavite komentar