Ker sem prebrala njegovo knjigo Zgodba o B-ju, sem se odločila prebrati še njegovo prvo delo. Verjetno bi bilo boljše, če bi vrstni red zamenjala, saj je Izmael začetek vsega, podlaga, prvi del sestavljanke, pa nisem, ker tega nisem vedela. Nič zato. Mogoče sem pa zato knjigo precej lažje razumela, kot bo nekdo lažje razumel Zgodbo o B-ju, če bo prej prebral Izmaela. Moram reči, da druga knjiga izjemno nadgrajuje drugo in nam zgodbo predstavi na drugačen a enako zanimiv način. Torej, v Izmaelu gre večinoma za pogovor med učiteljem in učencem, in sicer med gorilo in človekom, ki si želi najti resnico in rešiti svet. To, da je učitelj gorila naj ne zavede nikogar, saj postavitev misleca v telo gorile marsikaj poenostavlja. Gorila oz. Izmael ne more govoriti, lahko pa z mislimi sporoča svoja vedenja, je izredno dojemljiva in je zunanji opazovalec človeškega sveta. Ni akter, ni tisti, ki ga proučujemo ampak je nekdo iz zunaj. Kot to počno antropologi, neko kulturo opazujejo skozi oči svoje kulture in so tako zunanji opazovalci. Tu bi lahko avtor storil isto, a je raje izbral žival. Zakaj ne vem, menim pa, da je razlog v nepristranskosti. Izmael preko pogovorov uči svojega učenca, novih zgodb željnega človeka, o zgodovini človeštva. Vse se začne z začetkom sveta in nadaljuje po korakih tako, da lahko vsak razume kaj zgodba govori, vendar nam šele proti koncu postanejo jasne vse zakonitosti, vsa napeljevanja k cilju in pa, postane nam jasno zakaj so stvari takšne kakršne so. Kaj je pripeljalo do tega. Zgodba nam ponuja odgovore na vprašanja zakaj naš svet umira, zakaj uničujemo svet in se obenem tega zavedamo, zakaj izumirajo vrste, zakaj je po svetu toliko lakote in podobno. Razmišljanje v knjigi je speljano tako, da nekaj ključnih misli podaja Izmael, nekaj pa jih mora odkriti sam učenec, saj le tako pride do pravih zaključkov, ki ga ganejo in fascinirajo.
Recimo primer. Zakaj je na svetu toliko lakote? Zakaj so ljudje lačni? Proizvodnja hrane je visoka, večja, kot jo potrebujemo in čeprav to delamo za to, da bi nasitili lačne, jih ne. Zakaj ne? Ker večja proizvodnja hrane pripelje do porasta populacije. In ko se populacija poveča, potrebujemo zopet več hrane, tisti, ki pa so bili lačni, so lačni še vedno. In ker potrebujemo vedno več hrane in ker nas je iz leta v leto več, uničujemo vedno več stvari okrog sebe. Porast hrane vodi k porastu populacije, kar velja za vsako populacijo na tem svetu (veliko žita, veliko mišk, veliko mišk, manj žita, manj mišk). Mi nismo nič drugačni. Vendar želimo biti. Mi nismo miš, nismo lev, nismo gazela, mi smo ljudje in vse kar je na svetu, vse to je naše. In zato si vse to lahko vzamemo in jemljemo si iz dneva v dan, brez da bi pomislili na posledice svojih dejanj, če pa že, jih prezremo in gremo dalje. Zakaj? Ta knjiga nam ponuja odgovor na to vprašanje. In kam vse to vodi? Definitivno v propad. Vsako živo bitje na svetu se drži naravnih zakonov, ki za človeka naj ne bi držali. Pa bi morali. In za nekatere ljudi veljajo, za tiste, ki jim pravimo nazadnjaki, plemena, stara ljudstva, ki se nam zdijo tako omejena. A ona živijo v skladu z zakoni, z naravo in kaj jim manjka? Mogoče brezdomstvo, mamila, depresija, samomori? Dvomim.
Knjiga nam ponuja vpogled v naš način življenja, našo kulturo, ki jo živimo že več tisoč let in s katero kršimo naravne zakone in se imamo za boga. Tako da, kogar zanima ta tematika in bi si rad razširil pogled oz. pridobil novo perspektivo, naj vzame knjigo v roke in jo prebere. Če pa bo zanimanje še večje pa še knjigo Zgodba o B-ju. Je pa avtor napisal še nekaj znanih knjig, ki pa na žalost še niso prevedene v slovenščino, vendar za nekatere to ni ovira.
Naj dodam še, da je po knjigi oz. osnovni zamisli knjige posnet film Instinkt, kjer igra Anthony Hoppkins. Ker knjige enostavno ne moreš prenesti na platno je zgodba čisto drugačna vendar v osnovi prenaša isto sporočilo, kot ga predaja ta knjiga.
Ni komentarjev:
Objavite komentar