torek, 7. september 2010

Mnenje o stavki zdravnikov

V tem času se veliko govori o reformah, ki jih namerava uvesti vlada. Naj se dotaknem zdravnikov, ki nočejo več opravljati nadur zaradi znižanih plač. Marsikdo jih podpira. Jaz jih ne. Ne samo zato, ker imajo plače precej visoke in zadovoljive in ker so z nadurami služili mastne denarje, ampak tudi zaradi načina, s katerim se borijo proti vladi. Če se dotaknem prvega problema. Plače zdravnikov so visoke, nič ne rečem, da ne bi smele biti, saj opravljajo težko in odgovorno delo, vendar so nadure plačane visoko nad standardi. Z nadurami mesečno zaslužijo več kot nekateri delavci v celemu mesecu ob 8-urnem delovniku ne. In zakaj torej ne bi opravljali nadur? Četudi za manjši denar? Še vedno bo dobro plačano. Sploh če gledamo, da marsikateri zdravnik v nadurah počiva ali spi, če nima dela. Nekateri se v tem času dodatno izobražujejo. Ne bi se pa spuščala v podrobnosti, saj vsi vemo kako in kaj je. Zdravniki so nujno potrebni in tega se zavedajo. Zavedajo se tudi tega, da jih je malo in zato lahko stavkajo in podobno brez težav in kazni. Pa naj se usmerim na bistveno težavo, ki jo vidim v tem. V tem kako se borijo proti vladi. Bolniki oz. pacienti smo postali njihovo glavno orožje. S tem, ko bodo bolnikom odrekali pravočasno oskrbo, jim podaljševali čakalne dobe in podobno, bodo oškodovali njih, ne vlade. Pa vendar se mnogi ljudje z njimi strinjajo. Jaz se ne. Ker nočem biti jaz tisto orožje s katerim bodo oni dobivali višje plače. Zanima me kje je zdravniška etika? Kajti socialni delavci jo imamo, imamo etični kodeks po katerem se moramo zgledovati in ga upoštevati. V zdravniški etiki bi moralo biti napisano, da ne smeš delati v škodo bolniku. Pa vendar delajo. In kaj lahko sklepamo iz tega? Da jim višje plače pomenijo več kot bolniki. Človeško življenje nasproti denarju ni nič več vredno. In kako naj se počutim ob tem? Veselo naj podpiram vse, ki se borijo proti vladi. Za kakšno ceno? Za ceno svojega zdravljenja, če bi ga potrebovala? Za ceno svojega življenja, če bi ga zaradi tega izgubila? Ne. Odločno ne. Ne zdi se mi prav, da bomo nasrkali prav mi, ki nismo čisto nič krivi. Že tako se pojavljali zdravniške napake in zaradi njih ljudje umirajo. Ljudje, ki jih poznam. Nekateri so že umrli, drugi še bodo. Ne samo zaradi svojih napak ali načina življenja ampak zaradi neustreznega odziva zdravnikov. Vendar to ne vpliva na mojo presojo o njihovih plačah, saj poznam mnoge zdravnike, ki so izjemno dobri v svojem strokovnem delu in imajo dober, topel odnos s svojimi pacienti. Take zdravnike bi bilo potrebno nagraditi, drugim odvzeti nagrade oz. plače. Mnogi delavci so v tovarnah plačani po produktivnosti in če delajo izdelke, ki imajo napako, morajo te popraviti ali odgovarjati za škodo, zdravnikom tega ni treba. Pa bi bilo. Imajo odgovorno delo, a nazadnje ne odgovarjajo, če pride do težav. So zmotljivi, kot vsak izmed nas, vendar nekateri moramo svoje napake pošteno plačati, drugi ne. Mogoče bo izgledalo, kot da sem totalno proti zdravnikom, ampak nisem. Spoštujem jih, razumem njihovo željo po visokih plačah, a vseeno se mi zdi, da bi tudi oni mogli razumeti, da v teh časih tako visoke plače pač ne morejo biti ter razumeti nas, bolnike, paciente, ki hočemo imeti zdravnika, ki bo skrbel za nas, ki nas bo spoštoval in nam nudil vso pomoč kar jo lahko, ne glede na težave v njihovem poklicu in plači.
Zanima me kakšen bi bil odziv, če bi začeli stavkati socialni delavci. Da so preobremenjeni in da je njihova plača prenizka. Pa ne bi več dajali denarni pomoči, ne bi nudili svetovanja in ne bi izdajali obrazcev potrebnih za pridobitev osnovnih dobrih in pomoči. Vsi bi se spravili na nas, vsi, od zgoraj in spodaj, ker pač mi si pa tega ne moremo privoščiti. Zakaj? Ker ne opravljamo tako pomembnega dela? Seveda ga. Brez tega bi se podrl ves socialni sistem v državi. Zato, ker smo nadomestljivi. Ker bi na naše mesto prišli drugi, ki čakajo na službo, ker lahko vsak dela na mestu socialnega delavca (takšno je pač mnenje večine),... Zato. In tudi zato, ker v bistvu delamo slabo, ne naredimo nič dobrega in smo znani samo po slabih izkušnjah. Kako naj bi si potem zaslužili višje plače? Si jih ne. Ker smo socialni delavci. Pa čeprav imamo 10x nižjo plačo kot zdravniki. Mi nismo ugledni in veliko nas je, pa nimamo tega instrumenta v rokah. Verjamem pa tudi, da ne bi v roke vzeli človeško življenje kot orožje in se z njim borili, ker to ni etično. Nismo svetniki, pa vendar potrebujejo tudi nas in smo pripravljeni delati, tudi za manjši denar, samo da delamo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar