Knjigo sem se spravila brati predvsem zato, ker se je o njej toliko govorilo. Ker pa sem slišala tudi, da ni nek velik presežek med deli, sem jo vzela v roke s čim manj pričakovanji. Kasneje, sredi knjige, mi je kolegica to isto knjigo podarila v dar. Tako, da imam zdaj doma en izvod te knjige. Kaj naj rečem, sicer zanimiv roman o razmišljanju ženske, ki se išče.
Za tiste, ki knjige ali pa mogoče filma ne poznate, gre zgodba takole: Ženska srednjih let preživlja grozne čase v času ločitve od moža. Ni zadovoljna s svojim življenjem zato išče nekaj drugega kar jo bo izpopolnjevalo. Po ločitvi se odloči, da bo odpotovala v tri različne kraje. Prvi je Italija, ker jo je vedno privlačil italijanski jezik in pa njihova hrana. Tu uživa, se uči italijansko, okuša dobrote in preživlja čas z različnimi ljudmi. Drugi kraj je Indija, ašram, kamor se odpravi meditirati. Že prej je spoznala jogo in meditacijo, tu pa je svoje znanje še bolj poglobila in se obrnila vase, v svoje želje in svoje cilje. Tu je še najbolj spoznala samo sebe. Tretji kraj kamor odide pa je Indonezija, natančneje Bali. Na Baliju je že enkrat prej bila in vrne se zato, ker ji je lokalni vrač tako bral z dlani. Tu preživlja čas z vračem, se uči njegove meditacija, spozna prijateljico in pa tudi svojega ljubimca.
Meni osebno je bil najbolj všeč tretji del knjige, saj je v njem najmanj razmišljanja in več dogajanja. Prav tako je tudi njeno življenje tam zanimivo. Najmanj pa me je pritegnil del o Indiji, ker sama nimam takšnega zanimanja za duhovnost in meditacijo. Sicer pa je knjiga dober vpogled v to specifiko. Tudi med samo knjigo se mi zdi, da je vse preveč tega vračanja v preteklost, razmišljanja o svojih mislih, o svojih strahovih. Mislim, da bi knjiga potrebovala kanček več dogajanja. Vendar je to resnična izpoved in je takšna kakršna je. In kot tako jo moram tudi sprejeti. Sicer pa to, da si je ta ženska, ta pisateljica, vzela eno leto časa zase, osupljivo. Sama verjetno nikoli ne bi šla na takšno potovanje sama. Ne samo zaradi finančnega in časovnega zalogaja, ampak tudi zaradi drugih stvari. Sicer pa, na določene trenutke te knjiga potegne vase, spet na druge pa malo manj. Se mi pa zdi, da njen napis, da bi to morala prebrati vsaka ženska, ki ni zadovoljna s svojim življenjem, ne drži. To je zgodba ene ženske, posameznice, ki se je po spletu okoliščin odločila za takšno leto svojega življenja in točno določene kraje, glede na njena zanimanja. Vsak posameznik pa se lahko išče drugače. Ker to je res individualna zgodba. In ko slišiš, da njeni oboževalci hodijo po njenih stopinjah in bi se radi našli v njeni zgodbi, v njenem svetu, sebe ne bodo našli. Tam je ona, njeno doživljanje, njeno iskanje svojega jaza, ciljev in želja. Če pa hočeš najti svoje pa moraš iti po svojih željah naprej. Če želiš potovati, potuj v dežele kjer si želiš biti. Ne hodi v Italijo samo zato, ker je tam bila ta ženska in v tem uživala, ker mogoče ti ne boš tega zmogel. Ne hodi v Indijo da bi meditiral, če to ni tvoj način življenja in ne hodi na Bali, ker tam verjetno ne boš našel čudeža ali mogoče ljubimca, kot si je pisateljica. Sebe iščite na svoj način. Tak, ki vam najbolj ugaja in vam je najljubši. To je res tisto, kar lahko storite zase, če ste trenutno v življenju nezadovoljni. Če morate potovati, potujte, če morate mirovati, mirujte, če rabite nekoga, se obdajte z njim, če rabite mir, si ga zagotovite, če zabavo, pa se zabavajte, itd. Najdite sebe, če se še niste! Knjiga vam je mogoče lahko spodbuda, vendar ne vodilo in cilj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar