torek, 9. november 2010

Moje mnenje o ameriških vojnah

V današnjih dneh se veliko govori o knjigi Georga Busha ml., ki je v svoji zgodbi večinoma zagovarjal svoja dejanja. Od napada na Iran do Guantaname. Zdaj pa ne vem, ali je Bush v resnici sam toliko prepričan, da je s tem reševal Ameriko in jo varoval, ali pa je to še ena laž več. Vsi, ki spremljamo dogajanje izven Amerike se zavedamo za kaj je šlo pri vseh teh napadih in vojnah. Ne vem zakaj bi recimo Irak s Huseinom škodoval Ameriki? Je pa ona njemu. Kljub temu, da so razbili diktatorstvo Sadama Huseina in ga usmrtili, s tem niso rešili problema revščine, izkoriščanja in verske nasilnosti in samomorilskih napadov. Ker to niti ni bil namen Američanov. Namen je bil povsem drugi, če ne bi bil, bi stvari bile med vojno in po njej drugačne. Ne pa da so še vedno dopuščali nasilje, tudi med civilnimi žrtvami. Če ti gre za svobodo ljudi, potem nasilje ni dopustno. Iran. Zopet ista pesem. Spet poslušamo kako Iran zbira atomsko orožje, kot ga je baje že prej. In spet bo to lahko povod za napad. V to ne dvomim. Čeprav mogoče teh skladišč in tovarn nikoli ne najdejo, trdijo da obstajajo. Pa čeprav v njih mogoče izdelujejo povsem nenevarne izdelke. Poleg tega pa gre za to, da nihče drug ne sme imeti jedrskega orožja razen Amerike. Ona pa ga potrebuje. Drugi, ki ga imajo pa so nevarni za Ameriko. Pa naj kdo reče, da nismo ogroženi potem vsi in to iz strani Amerike, ki ima dovoljenje za jedrsko orožje? Zakaj bi bila nevarna samo katera druga država? Recimo Iran? Sirija? Ko pa Amerika napada te države in jih pelje v vojno. In vse to v smislu tega, da se zavaruje Ameriko. Seveda se jo mora zavarovati, ko pa hodijo po tanki črti, ko izzivajo druge države, predvsem muslimanske, ki imajo na svojih območjih precej nafte. Prav tako pa Amerika pere možgane svojim prebivalcem. Ameriški vojaki stopajo v vojno v Afganistanu, Iraku, Iranu, kjerkoli že bodi, z mislijo, da pri tem varujejo svojo državo, svoje družine in da so lahko svobodni le zaradi tega. Svoboščine so si Američani pridobili že stoletje nazaj, tudi preko državljanske vojske. Če pa strmoglaviš diktatorstvo čisto na drugi strani sveta, ne bodo Američani nič bolj svobodni. Kvečjemu so orodje za dosego ciljev svoje vlade, v katero, za razliko od nas, verjamejo. Še vedno je močno prisoten nacionalizem, s čimer lahko človeka prepričaš v marsikaj. Tudi, da je trpinčenje ljudi dobro. Karkoli, za svobodo Amerike. Čeprav vojne, v katere so se spuščali, nimajo nič s tem. Kako lahko je množico ljudi prepričati v svoj prav. In sedaj Bush to potrjuje s svojo knjigo. Ljudem hoče dokazati kako težko mu je bilo iti v vojno in kako se je pri tem žrtvoval. Ma daj. Jaz že ne bom nasedla temu natolcevanju. In ker je svoboda govora, lahko rečem, da me Bush ne prepriča in da imam mnenje še vedno takšno kakršno je bilo. Vojaki, ki so padli v tej vojni, civilne žrtve, ki so bile posledica različnih napadov (tudi s strani ameriške vojske), so bile nedopustne. To se ne bi smelo dogajati! Enostavno ne. Sicer razumem mnenja vojakov in marincev, da se borijo za dobro družbe, za dobro države, vendar stvari niso tako enostavne. Morajo pa v nekaj verjeti, verjeti zakaj so padli njihovi kolegi, zakaj so padli njihovi sorodniki, možje, otroci. In knjiga Busha ponuja dober razlog za to. Če bo ljudem za to kaj lažje pri srcu prav, vendar to ni to. V to ne verjamem.

Ni komentarjev:

Objavite komentar