ponedeljek, 8. november 2010

Rogla-Lovrenška jezera-Ribniška koča 6.11.2010

Lahko bi rekla poskus številka dve. Zopet sva se odpravila proti Rogli, z več sreče, saj je bilo vreme kot nalašč za izlet. Sončno, skoraj nič vetrovno. Štartala sva ob 10.15 iz Rogle, natančneje pri Hotelu Planja, nato pa sva zavila proti Lovrenškim jezerom. Potrebno je slediti samo tablam in shojeni poti. Trenutno je na Rogli precej živahno, saj delajo novo akumulacijsko jezero in pa še nekaj, kar je skrito za platni. Pot se usmeri naravnost v gozd, naprej pa nas spremljajo markacije in table, tako da je pot skoraj nemogoče zgrešiti. Moram pa reči, da je potrebna primerna obutev, saj je pot večkrat blatna ali polna vode. Včasih je pač treba stopiti v blato, če hočemo mimo. Drugače pa je pot prijetna, položna, malo gor, malo dol. Nato pridemo do križišča, ki označuje smeri proti Lovrenškim jezerom (nekatere table opozarjajo da je do tja 5 min, 10min ali 12min), in pa Ribniški koči ter Koči na Pesku. Do Lovrenških jezer je potem natančno še 5 min hoje po narejeni leseni poti. In pridemo do razglednega stolpa. Še nadaljnjih 5 min ali manj pa nas pot pripelje med Lovrenška jezera. Pot je urejena, lesena. Sicer pa sva za pot do Lovrenških jezer iz Rogle porabila 1.05min. Ko sva si ogledala jezera in se sprehodila med njimi sva zavila po poti nazaj do prej omenjenega križišča. Nadaljevala sva v smeri Ribniške koče. Oznaka nam pove, da je do tja 1.50min. Midva sva sicer za pot porabila točno 2 uri. Pot je najprej položna, precej blatna, nato pa se spušča po travnikih navzdol (od koder je moč videti Ribniški vrh), nakar zapelje v gozd. Po gozdu se še spuščamo navzdol, nato pa pot zavije navhrib. Kar nekaj časa sva porabila za vzpon navzgor, sicer ni tako močno strmo, vendar pa strmina traja. Ker pa si v gozdu, se ti niti ne sanja, kdaj se bo končala. In po slabih dveh urah sva končno prišla do Ribniškega vrha (1537m), kjer je postavljen velik spomenik. Od tod je tudi lep razgled v smeri Avstrije, Karavank in pa proti notranjosti Slovenije. Opazila sva celo tri dime iz dimnikov Šoštanj. Tega v bistvu skoraj ne moreš zgrešiti. Do Ribniške koče pa je še nekaj minut hoje po hribu navzdol (pot vodi naravnost naprej) in nato po cesti navzgor. In tako sva v točno 3.05min prišla iz Rogle do Ribniške koče, kakor omenjajo na spletni strani hribi.net. Ribniško kočo sicer trenutno prenavljajo, vendar je bar odprt. In prav tako je možnost dobiti žige. Ko sva pojedla svojo malico sva se odpravila nazaj, saj sva vedela, da bo treba pohiteti že zaradi svetlobe. Nazaj na Ribniški vrh ter spet priti Lovrenškim jezerom in Rogli. Pot nazaj nama je vzela le dobri 2 uri in pol. Do Rogle pa sva prišla ravno v času, ko se je sonce že skrilo za gorami (17h). Izlet nama je vzel slabih 6 ur hoje (5.45min) tja in nazaj, sicer pa slabih 7 ur dneva. Je kar velik zalogaj, že po času hoje, čeprav je ta intenzivna le na nekaterih predelih. Kakšen drug dan, mogoče naslednje leto, pa bova štartala iz Ribniške koče preko Črnega vrha, ki je precej blizu do Grmovškove koče in Kop, kar vzame tudi približno 3 ure hoje v eno smer.

Zadnja slika je posneta iz Ribniškega vrha, na levi strani je travnik, skozi katerega vodi pot, na desni pa Rogla, kjer je bil najin start in cilj.

Ni komentarjev:

Objavite komentar