Včeraj, v nedeljo, sva se, kljub malce slabšim vremenskim 
napovedim odločila, da osvojiva še kakšen vrh. Najprej sva imela v načrtu Nebeško goro, ki je vrh pri Radečah, zelo blizu Kuma, a vendar nisva imela kje pustiti avta. Tako sva si premislila in se zapeljala do Hrastnika in se napotila proti Goram. Glede na to, da je izhodišče takoj zraven železniške postaje, s parkirišči tu ni bilo problema. In tako sva se odpravila na uro in pol dolgo pot do Planinskega doma na Gorah, kakor označuje tabla na začetku poti (škarpa za železniško postajo). Pot najprej vodi mimo hiš po travnikih, delno cesti (le kratek čas) in je malo bolj strma. Nato pa markacije usmerijo pot malo na desno skozi travnike, mimo vikendov in nato v gozd. Pot po gozdu ni več tako strma, skoraj položna je. Nato se zopet prečka travnik (sadovnjak) in že smo na stranski cesti. Od tu se usmerimo desno in kmalu pridemo do glavne ceste, ki vodi do vrha. Sledimo cesti navhrib in tu lahko opazimo markacijo, ki kaže s
puščico točno navzdol v zemljo. Kaj naj bi to pomenilo ne vem točno. V bistvu sva od tam naprej hodila bolj na slepo. Torej, hodimo po cesti, kmalu se začno hiše zgoščati in zopet se prikažejo markacije. Pot vodi ves čas naravnost med hišami in nato na kolovoz. Nekaj časa hodimo po kolovozu nato pa pridemo do križišča, kjer nadaljujemo pot glede na table, torej levo v gozd. Od tu je še dobre pol ure hoje. Pot zopet postane malo bolj strma, tudi ozka in zato je mogoč zdrs v zimskih časih. Sicer midva nisva imela nekih posebnih težav, kljub temu, da nisva imela zimske opreme. Le previdno je treba sestopati. No, pot se vije po gozdu, tu pa tam se nam odpre pogled na Kum. Nato pridemo ven na makadamski cesti, zavijemo desno. Na desni strani zgoraj kmalu vidimo cerkev, zavijemo še mimo hiše in že vidimo kočo. Pot je dobro markirana, tako da ne bi smelo biti težav z orientacijo, mogoče le takrat, ko hodimo po cesti. Sicer je poti do Gor več, ena je tudi iz Zidanega mostu, druga pa iz smeri Dol pri Hrastniku. Lahko pa se izlet podaljša in se odpravite še na Kopitnik, ki sva ga midva obiskala lansko zimo prav iz Gor. Čas najine hoje je bil malce daljši, kot napove
dan, predvsem zaradi snega, ki na določenih mestih otežuje hojo (namreč ni bilo skoraj nič shojeno), tako sva za pot navzgor porabila 1.40min, za dol pa približno eno uro. Moram pa še omeniti, da so v koči izjemno prijazni in postrežejo z obilnim, okusnim kosilom za dosti ugodno ceno. Izlet je bil super. V času, ko sva bila v koči je tudi začelo snežiti in sneg naju je nato spremljal celotno pot domov. Žal mi je samo, da nisem slikala med hojo navzgor, ko se je megla nekoliko odmaknila, saj je bilo slikanje na poti navzdol skoraj nemogoče zaradi sneženja (moker objektiv), pa tudi nikamor več se ni videlo. Tako, da dodajam nekaj uspelih slik, ki so bile slikane pretežno s telefonom.
napovedim odločila, da osvojiva še kakšen vrh. Najprej sva imela v načrtu Nebeško goro, ki je vrh pri Radečah, zelo blizu Kuma, a vendar nisva imela kje pustiti avta. Tako sva si premislila in se zapeljala do Hrastnika in se napotila proti Goram. Glede na to, da je izhodišče takoj zraven železniške postaje, s parkirišči tu ni bilo problema. In tako sva se odpravila na uro in pol dolgo pot do Planinskega doma na Gorah, kakor označuje tabla na začetku poti (škarpa za železniško postajo). Pot najprej vodi mimo hiš po travnikih, delno cesti (le kratek čas) in je malo bolj strma. Nato pa markacije usmerijo pot malo na desno skozi travnike, mimo vikendov in nato v gozd. Pot po gozdu ni več tako strma, skoraj položna je. Nato se zopet prečka travnik (sadovnjak) in že smo na stranski cesti. Od tu se usmerimo desno in kmalu pridemo do glavne ceste, ki vodi do vrha. Sledimo cesti navhrib in tu lahko opazimo markacijo, ki kaže s
puščico točno navzdol v zemljo. Kaj naj bi to pomenilo ne vem točno. V bistvu sva od tam naprej hodila bolj na slepo. Torej, hodimo po cesti, kmalu se začno hiše zgoščati in zopet se prikažejo markacije. Pot vodi ves čas naravnost med hišami in nato na kolovoz. Nekaj časa hodimo po kolovozu nato pa pridemo do križišča, kjer nadaljujemo pot glede na table, torej levo v gozd. Od tu je še dobre pol ure hoje. Pot zopet postane malo bolj strma, tudi ozka in zato je mogoč zdrs v zimskih časih. Sicer midva nisva imela nekih posebnih težav, kljub temu, da nisva imela zimske opreme. Le previdno je treba sestopati. No, pot se vije po gozdu, tu pa tam se nam odpre pogled na Kum. Nato pridemo ven na makadamski cesti, zavijemo desno. Na desni strani zgoraj kmalu vidimo cerkev, zavijemo še mimo hiše in že vidimo kočo. Pot je dobro markirana, tako da ne bi smelo biti težav z orientacijo, mogoče le takrat, ko hodimo po cesti. Sicer je poti do Gor več, ena je tudi iz Zidanega mostu, druga pa iz smeri Dol pri Hrastniku. Lahko pa se izlet podaljša in se odpravite še na Kopitnik, ki sva ga midva obiskala lansko zimo prav iz Gor. Čas najine hoje je bil malce daljši, kot napove
dan, predvsem zaradi snega, ki na določenih mestih otežuje hojo (namreč ni bilo skoraj nič shojeno), tako sva za pot navzgor porabila 1.40min, za dol pa približno eno uro. Moram pa še omeniti, da so v koči izjemno prijazni in postrežejo z obilnim, okusnim kosilom za dosti ugodno ceno. Izlet je bil super. V času, ko sva bila v koči je tudi začelo snežiti in sneg naju je nato spremljal celotno pot domov. Žal mi je samo, da nisem slikala med hojo navzgor, ko se je megla nekoliko odmaknila, saj je bilo slikanje na poti navzdol skoraj nemogoče zaradi sneženja (moker objektiv), pa tudi nikamor več se ni videlo. Tako, da dodajam nekaj uspelih slik, ki so bile slikane pretežno s telefonom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar